Spis z naslovom Knjiga Lucija Cecilija izpovedovalcu Donatu o smrtih preganjalcev (De mortibus persecutorum) je ohranjen v enem samem rokopisu iz 11. stoletja, odkritem leta 1778 v samostanski ...knjižnici v Moisacu. Ob prvi objavi (1779) ga je Etienne Baluze pripisal krščanskemu piscu in učitelju retorike Laktanciju (ok. 250–ok. 325), najbolj znanemu po prvi celoviti obravnavi krščanske vere, spisu Božji nauk (Divinae institutiones), a kmalu so se pojavili dvomi o njegovem avtorstvu. Tako po formi kot po obravnavani temi, strahotnih koncih cesarjev preganjalcev, ki jih je Bog strogo kaznoval za njihove zločine, spis v antični književnosti nima prave primere. Zato je bil deležen različnih opredelitev kot krščanski pamflet, Konstantinov panegirik, konstantinska propaganda ipd. Forma je izrazito retorična, vsebuje tudi elemente krščanskega in poganskega zgodovinopisja in hagiografije, zgleduje se po judovski in antični tradiciji, v njem so opazne sorodnosti z Drugo knjigo Makabejcev in Konstantinovim govorom Oratio ad sanctorum coetum. Po vrsti razprav in člankov za in proti Laktancijevemu avtorstvu, ko se je zdelo že, da dvomov ni več, je leta 2013 izšla knjiga Jeana Rougeja in Daniela de Deckerja z obnovljeno tezo, da je spis služil konstantinski propagandi in je nastal na pobudo cesarja, podkrepljeno s temeljito študijo drugih Laktancijevih del, in argumenti, oprtimi tudi na izsledke računalniško pripravljenih analiz. Zdi se, da vprašanje ostaja odprto.
Velikokrat sem se začudil nad tistimi, ki so prvi sklicali praznovanje in ustanovili športna tekmovanja, ker so imeli telesne uspehe za vredne nagrad, nobene časti pa niso dodelili tistim, ki so si ...zasebno prizadevali za skupno dobro in izurili svoj razum, tako da bi lahko koristili tudi drugim. 2 Tem bi bilo primerneje posvetiti pozornost. Če bi namreč atleti dobili dvakrat tolikšno moč, ne bi drugi pridobili ničesar, če pa bi postal razumen en mož, bi imeli korist od njegove preudarnosti vsi, ki bi je želeli biti deležni.
Avtorica se v članku osredotoča na predstavitev besedila Povest o vojščaku iz ljubljanskega dela Supraseljskega zbornika, najobsežnejšega starocerkvenoslovanskega cirilskega spomenika iz 10.-11. ...stoletja. Besedilo je nepopolno, ohranjeni sta zgolj zadnji dve strani, zato je celotna vsebina, sicer kulturološko bogate in domišljijsko pestre zgodbe, predstavljena vzporedno v besedilu, zapisanem v ruskem nravstveno-poučnem zborniku Izmaragd iz začetka 16. stoletja.
U kulturi antičke Grčke pojam Paideia (grč. παιδεία) označavao je odgoj i obrazovanje idealnog člana polisa. Međutim, razdoblje od Homerove epske poezije (9. ili 8. st. pr. Kr.) do Peloponeskog rata ...(5. st. pr. Kr.) značajno se razlikuje u pogledu oblika helenističke kulture nakon pojave kršćanstva (osobito od 2. do 9. st.). Zbog toga je potrebno razmotriti kakvo je značenje Paideia imala u različitim povijesnim razdobljima grčke kulture. Osim toga, rasprava o Paideji ne može postojati u apstraktnom obliku konceptualne analize bez uzimanja u obzir stvarnih povijesnih osoba koje su pridonijele opstanku grčke kulture u rimskom i ranokršćanskom razdoblju. Ovaj rad ima za cilj ispitati ulogu grčke kulture u društvenom životu ranokršćanskih Rimljana. Pokušat ćemo to postići detaljnom analizom panegirika (grč. πανήγυρις). Panegirici su hvalospjevi koji su obrazovani poganski mislioci upućivali rimskim carevima. Nakon panegirika, ispitat ćemo utjecaj grčke tradicije na raspodjelu društvenih uloga u višim klasama u Rimskom Carstvu. Istodobno, analizom panegirika, društveno-kulturnog konteksta ranog Rima i zahtjeva koje je društveni boljitak postavljao pred poganske mislioce, uvest ćemo nove elemente kršćanske Paideje u odnosu na njezinu klasičnu prethodnicu, pokazujući tako što je takva transformacija u biti podrazumijevala.
PDF
