V svetovnem merilu perutninsko meso predstavlja cenovno dostopen in kakovosten vir beljakovin, zato se je v zadnjih desetletjih povečala njegova prireja. Slednje smo dosegli z intenzivno selekcijo ...pitovnih piščancev na hitro rast, učinkovitejše izkoriščanje krme, povečan delež prsne mišičnine in manjši delež trebušne maščobe. Na drugi strani so tako intenzivna selekcija in zahteve po večji prireji, kot tudi nekateri zunanji stresni dejavniki, ki vključujejo neželene spremembe v okolju, prehranskem režimu, tehnologiji reje in nepravilne postopke ravnanja z živalmi pred zakolom, povzročili večjo dovzetnost živali za oksidativni stres, ki poslabšuje senzorične in tehnološke lastnosti perutninskega mesa. Posledice hitrega povečevanja prsne mišičnine pri pitovnih piščancih in intenzivne tehnologije reje se kažejo v naraščajočem trendu pojavnosti različnih neželenih sprememb piščančjega mesa oziroma miopatij. Med najpogostejše miopatije spadajo miopatija globoke prsne mišice, bledo, mehko in vodeno meso, bela progavost prsne mišice, olesenelost prsne mišičnine ter špagetasto meso, ki prizadenejo predvsem veliko prsno mišico in poslabšujejo njene senzorične in tehnološke lastnosti. Prav tako omenjene spremembe prsne mišičnine poslabšujejo kakovost in prehransko vrednost mesa ter vplivajo na sprejemljivost mesa za potrošnike in nedvomno povzročajo ekonomske izgube v živilsko-predelovalni industriji.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Glasilo slovenskega ženstva je izhajalo mesečno kot priloga Edinosti. To je bil doprinos k izobraževanju žensk tistega časa. ...Vseboval je leposlovje, razmišljujoče eseje in intelektualne razprave- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Avtor(ica) uporablja psevdonim(e): Danica- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative ...Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Assessing the thermo-tolerance potentials of five commercial layer chicken genotypes under long-term heat stress environment as measured by their performance traits This study was conducted to test ...the thermo-tolerance ability of five commercial chicken genotypes (Lohmann Brown, LB; Lohmann White, LW; New Hampshire, NH ; White Leghorn selected for low feed expenditure, WL-FE and White Leghorn with sex-linked dwarf gene, WL-dw) under long-term heat exposure. Two-hundred forty female chickens were assigned to a completely randomized design in a 5 × 2 factorial arrangements (five genetic groups and two ambient temperatures thermo-neutral, 18-20 °C; heat stress, 30-32 °C). Individual eggs were collected on daily basis while egg weight and feed intake were determined on individual and group basis at 28-days intervals, respectively. Shell quality traits were determined at 25, 40 and 56 weeks age. No Genotype × ambient temperature interactions were found except for body weight and egg deformation. Chickens at thermo-neutral temperature produced significantly heavier eggs than those of heat-exposed (60 g vs. 54 g). Hen-housed egg production of chickens in thermo-neutral temperature was significantly higher than those of heat-stressed (76.8 % vs. 66.2 %). Daily egg mass production at thermo-neutral and heat stressed chickens was 46 g and 35.8 g, respectively. Feed consumption in heat-stressed and thermo-neutral chickens was 109 and 80.8 g, respectively. Shell thickness, breaking strength and Haugh unit values were significantly reduced in heat-stressed chickens. Among heat-exposed chickens, the NH had the highest body weight while the LW produced 10 % more eggs than the group average. The heat-induced effect on shell quality traits was lowest in LW chickens. The results indicated that the magnitude of heat stress was breed dependent in which the LB showed poor adaptability to heat stress while both NH and LW genotypes demonstrated better thermo-tolerance ability.
Ocena tolerančnega potenciala petih komercianih genotipov kokoši nesnic na osnovi proizvodnih lastnosti pod pogoji dolgotrajnega toplotnega stresa V študiji smo testirali toplotno toleranco petih komercialnih genotipov kokoši (Lohmann Brown, LB; Lohmann White, LW; New Hampshire, NH ; beli leghorn, selekcioniran na nizko porabo krme, WL-FE in beli leghorn s spolno vezanim genom za pritlikavost, WLdw) pod pogoji dolgotrajne izpostavljenosti visokim temperaturam. Za naključno zasnovan 5 × 2 faktorski poskus (pet genetskih skupin in dve ambientalni temperaturi termo nevtralna, 18-20 °C; toplotni stres, 30-32 °C) smo uporabili 240 kokoši. Jajca smo zbirali individualno vsak dan, poraba krme pa je bila ocenjena individualno in za posamezne skupine v 28-dnevnih intervalih. Kakovost jajčne lupine smo ocenili pri starosti 25, 40 in 56 tednov. Med genotipi in okoljskimi temperaturami nismo našli interakcij, razen za telesno maso in deformacije jajc. Kokoši so v termo nevtralnem okolju proizvajale statistično zančilno težja jajca (60 g) kot kokoši pod toplotnim stresom (54 g). Proizvodnja jajc kokoši v termo nevtralnem okolju je bila statistično značilno višja (76,8 %) kot pod pogoji toplotnega stresa (66,2 %). Dnevna proizvodnja jajčne mase je bila višja v termonevtralnem okolju (46 g) kot pod pogoji toplotnega stresa (35,8 g). Poraba krme v termo nevtralnem okolju je bila nižja (80,8 g) kot pod pogoji toplotnega stresa (109 g), debelina jajčne lupine, trdnost lupine in vrednosti v Haughovih enotah so bile statistično značilno zmanjšane pri kokoših v pogojih toplotnega stresa. Med kokošmi pod toplotnim stresom je imel genotip NH najvišjo telesno maso, genotip LW pa je proizvedel 10 % več jajc kot je bilo povprečje skupine. Najmanj opazen je bil vpliv okoljske temperature na kakovost lupine pri genotipu LW. Naši rezultati kažejo, da je stopnja toplotnega stresa odvisna od genotipa, pri čemer ima LB najslabšo prilagodljivost na toplotn stres, medtem ko sta genotipa NH in LW pokazala boljšo toleranco za povišano okoljsko temperaturo.
V prispevku je podan pregled krmne vrednosti in uporabe stranskih proizvodov predelave ogröčičnega semena, kot so ogröčične tropine in pogače, v prehrani domačih ûivali. Podana so spoznanja o ...vsebnosti in delovanju nekaterih prehransko-fizioloöko pomembnih, predvsem antinutritivnih snoveh, ki jih najdemo v ogröčičnem semenu in njegovih stranskih proizvodih, predvsem snovi celične stene, glukozinolati, sinapin in fitinska kislina. Navedeni so podatki o pridelavi ogröčičnih tropin in pogač, o vplivih na njuno kakovost, o hranilni in krmni vrednosti ter uporabi za krmljenje goved, praöičev in perutnine.
Mikotoksini, sekundarni metaboliti gliv, so strupeni tako za ljudi, kot tudi za živali. Prisotnost fuzarijskih toksinov (T-2 toksina in deoksinivalenola (DON-a)) v krmi, predvsem v višjih ...koncentracijah, vpliva na zmanjšanje zauživanja krme, posledično pa tudi na prirast živali in zmanjšano težo živali, kar lahko povzroča večje ekonomske izgube. Novejše raziskave so pokazale, da toksini v krmi vplivajo tudi na imunsko odpornost organizma in povzročajo oksidacijski stres oz. povečano lipidno peroksidacijo v organizmu. Namen predstavljenih raziskav je bil ugotoviti vpliv stopnjevane koncentracije T-2 toksina v krmi (od 0,5 do 13,5 mg/kg) in koncentracije 10 mg/kg T-2 toksina in DON-a na proizvodne lastnosti in oksidacijski stres, pri rastočih piščancih, ter ugotoviti potencialni prehranski vpliv mikotoksinskega vezalca in nukleotidov na zmanjšanje negativnih vplivov fuzarijskih toksinov. Rezultati so pokazali, da koncentraciji 10 in 13,5 mg/kg T-2 toksina vplivata na zmanjšanje zauživanja krme in slabše priraste. Deset in 13,5 mg/kg T-2 toksina in 10 mg/kg DON-a v krmi povzroči poškodbe DNA v levkocitih, merjene s kometnim testom. Rezultati dokazujejo, da lahko z dodajanjem mikotoksinskega vezalca v krmo vsaj delno preprečimo absorpcijo mikotoksinov iz črevesja in tako zmanjšamo njihov negativni vpliv na oksidacijski stres (primerjava med skupinama z in brez dodatka s 13,5 mg T-2 toksina/kg krme), medtem ko z dodajanjem nukleotidov lahko vplivamo na mehanizme popravljanja poškodb DNA imunskih celic, ki so jih povzročili fuzarijski toksini.
Pred patogenimi mikroorganizmi, ki se prenašajo prek valilnih jajc, kokošji zarodek ščitijo protitelesa matere v rumenjaku in beljaku. Z uporabo imunoencimskih testov in monoklonskih protiteles (mAb) ...proti kokošjim imunoglobulinom razredov G (IgG), IgA in IgM smo ugotavljali prisotnost specifičnih protiteles proti Mycoplasma synoviae, M. gallisepticum, Ornithobacterium rhinotracheale in virusu atipične kokošje kuge v alantoisni tekočini (ALT), amnionski tekočini (AMT), žolču in krvi kokošjih zarodkov na različnih stopnjah embrionalnega razvoja. Že 7. dan embrionalnega razvoja je večina zarodkov imela v ALT specifična protitelesa IgG proti M. synoviae, nekateri zarodki pa tudi protitelesa IgG proti M. gallisepticum in virusu atipične kokošje kuge. V ALT so bila pri nekaterih zarodkih prisotna tudi protitelesa razreda IgA in IgM. Protitelesa IgA in IgM so se najverjetneje prenesla iz beljaka v ALT. V AMT smo specifična protitelesa IgG proti M. synoviae dokazali 7. dan embrionalnega razvoja. Količina IgA, IgG in IgM v AMT se je močno povečala po 12. dnevu embrionalnega razvoja. Specifična protitelesa lahko pridejo tudi v žolč, kjer smo protitelesa IgA in IgG proti M. synoviae in O. rhinotracheale dokazali pri 13 dni starih zarodkih. Tudi v vzorcih krvi, vzetih iz alantoisnega krvnega obtoka od 13. do 16. dne embrionalnega razvoja, smo dokazali IgG in IgA.
Raziskali smo vpliv različnih provenienc piščancev, spola živali in kosa (bedra vs. prsa) na senzorične in instrumentalne parametre kakovosti mesa. Tri tuje provenience (arbor acres, avian, ross) in ...dva domača križanca piščancev (prelux-bro1, prelux-bro2) smo spitali v kletkah do starosti 47 dni. Iz vsake skupine smo za analizo odbrali po 8 živali (4 jarčke, 4 petelinčke), od katerih smo po toplotni obdelavi (pečenje do Ts= 80o C) senzorično analizirali meso prs in beder (profil barve, teksture, arome) ter naredili instrumentalno analizo teksture z INSTRON aparatom kot rezno trdnost prečno (RTP) in vzdolžno (RTV). Ugotovili smo statistično značilen vpliv provenience na vonj in aromo mesa, ki sta najslabša pri piščancih ross, prav ti pa imajo najbolj mastno in mehko meso. Meso petelinčkov je v vseh senzoričnih lastnostih višje ocenjeno od mesa jarčk; za sočnost, mastnost in občutek v ustih so razlike značilne. Prsa imajo nasproti bedrom značilno večje RTP in RTV vrednosti, kar se sklada s slabšo senzorično ocenjeno mehkobo. Prsa so v primerjavi z bedri prav tako višje ocenjena za barvo in vonj, medtem ko so nižje ocenjena za sočnost, mastnost in občutek v ustih. Ugotovljene so tudi značilne korelacije med instrumentalno izmerjenimi ter senzorično izvrednotenimi lastnostmi teksture mesa piščancev.
Namen raziskave je bil proučiti vpliv provenience pitovnih piščancev in spola živali na senzorično kakovost celih piščancev po toplotni obdelavi. Za poskus smo odbrali po osem piščancev (4 jarkice in ...4 petelinčke) treh tujih provenienc: arbor acres (AA), avian (A), ross (R) in dva križanca domače provenience: prelux-bro1 (PB1) in prelux-bro2 (PB2). Po zakolu in zmrzovanju smo piščance toplotno obdelali s postopkom pečenja pri 190o C do središčne temperature v prsih Ts=80o C, nakar je bila opravljena senzorična analiza celih piščancev: barva, tekstura, mastnost in aroma kože, ter skupni vtis po kompletni analizi mesa beder in prsi. Rezultati so pokazali, da provenienca piščancev značilno vpliva na barvo in skupni vtis, deloma tudi na mastnost kože. Najboljšo barvo imajo piščanci A, najslabšo PB1, ki so bili hkrati najmanj mastni. Na teksturo in aromo kože pečenih piščancev provenienca ni vplivala. Petelinčki so za večino senzoričnih lastnosti značilno višje ocenjeni kot jarčke, z izjemo arome kože, ki se med spoloma ni razlikovala. Očiten je tudi značilen vpliv ocenjevalcev na ocene senzoričnih lastnosti.
V intenzivni perutninski proizvodnji so okužbe s patogenimi mikroorganizmi relativno pogoste in lahko povzročajo veliko gospodarsko škodo. Večino okužb z bakterijami in virusi je mogoče ugotoviti ...posredno z dokazom specifičnih protiteles. Največ se uporabljajo posredni imunoencimski preskusi, v katerih se v serumu dokazujejo specifična protitelesa iz razreda imunoglobulinov Y (IgY), ki so ptičji homolog sesalskemu razredu G (IgG). V takih preskusih so poleg specifičnih antigenov potrebna tudi z encimom označena protitelesa, ki se vežejo na IgY. Iz rumenjaka kokošjega jajca smo izolirali IgY, z njimi imunizirali miš BALB/c in pripravili monoklonska protitelesa (mAb) proti kokošjim IgY ter jih označili kot mAb M2. Mab M2 so reagirala s kokošjimi, puranjimi, fazanjimi in pavjimi IgY. Determinanta, ki jo prepoznavajo mAb M2, je na težki verigi IgY molekule in verjetno ni glikozilirana. Pridobljenim mAb M2 smo določili optimalno pH vrednost, optimalno delovno koncentracijo v neposrednem imunoencimskem preskusu in ocenili afiniteto vezave. MAb M2 smo konjugirali s hrenovo peroksidazo in preizkusili delovanje konjugata, imenovanega M2-p. M2-p se je vezal na kokošje IgY v pH območju 3-11, kar kaže na visoko afiniteto vezanja. Dosedanji rezultati kažejo, da je M2-p primeren za imunoencimske preskuse s katerimi dokazujejo specifična protiteles razreda IgY pri kokoših, puranih, fazanih in pavih.
PDF