El día 3 de diciembre de 2003, aniversario del poeta France nacido el 3 de diciembre de 1800, fue presentada en la ciudad de Kranj (Carniola Superior Eslovena) en edición bilingüe la traducción ...española de sus poesías, obra de Juan Octavio Prenz que escribió también un breve, exhaustivo comentario para acompañar a los Cantos en su trayectoria por el mundo cultural hispánico. La traducción forma parte de la Colección Prešeren en el mundo y representa el octavo volumen de la colección, precedida por las traducciones al serbocroata, ruso, polaco, italiano, francés, alemán, inglés. Los editores son el Municipio de la ciudad de Kranj –durante los últimos años de su vida el poeta trabajó en Kranj como abogado y murió allí en 1849– y la editorial eslovena Mohorjeva založba-Hermagoras, Klagenfurt-Ljubljana-Viena, con sede en la ciudad de Celovec (Klagenfurt) en la Carantania austriaca, que se dedica también a publicar libros en esloveno y las traducciones de autores eslovenos sobre todo al alemán. Se publica esta colección bajo la redacción del prof. France Pibernik y del prof. Franc Drolc. En nuestra revista ya se presentó al poeta Prešeren, también traducido por el prof. Juan Octavio Prenz, en el volumen IV, con los Sonetos de infelicidad.
V casu, ko je etnicnost zacela delovati kot organizatoricni princip, se je vzpostavila tudi locnica med »slovenskimi« in »furlanskimi« oz. »italijanskimi tradicijami« in sirso kulturo. Niso dejanske, ...»objektivne« razlike tiste, ki so odlocilne za pripadnost neki etnicni skupini, pac pa druzbeno relevantni dejavniki. Ni pomembno, kako so si razlicni predstavniki neke skupine, ce se oznacijo za A, v nasprotju s skupino B, so pripravljeni biti sprejeti in razumljeni kot A-ji in ne B-ji, in opredeljujejo svojo zvestobo delezeni (shared) kulturi A-jev (prim. Frederik Barth 1969: 15). Ker je v obnebju poudarjene etnicnosti etnicna meja tista, ki definira skupino, ne pa sami kulturni elementi, ki jih vsebuje (prim. Barth 1969: 15), je razumljivo, da so se zbiralci in raziskovalci ljudskih pesmi v Brdih osredotocali na zbiranje slovenskih pesmi, italijanskih in furlanskih pesmi, ki so jih morda slisali, pa niso zapisali. O prisotnosti petja neslovenskih pesmi tako izvemo zgolj iz porocil in opisov, npr. iz pisma Josipa Tominska, ki ga je leta 1911 poslal Odboru za nabiranje slovenskih narodnih pesmi v okviru vseavstrijske akcije Das Volkslied in Österreich (Narodna pesem v Avstriji) in v katerem opisuje prizadevanja, da bi pridobil zbiratelje ljudskih pesmi: »Zacetek je storjen, vendar nedostaje primernih moci, pa tudi bira domacih pesmi sploh ne obeta posebno mnogo, ker ljudstvo manj poje nego na Kranjskem in Stajerskem ter se vrh tega zelo oklepa nedomacih pesmi« (Murko 1929: 42). »Nedomacim « pesmim se slovenski zapisovalci v tej akciji vecinoma niso posvetili, ceprav so bila v izdanih Navodilih in vprasanjih, ki naj bi usmerjala delo zapisovalcev na terenu, neslovenskim pesmim namenjena posebna vprasanja. Selekcija zapisa pesmi tako postane pomemben element konstruiranja podobe tradicije, saj »taksna podoba scasoma postane kanonizirana, v bolj ali manj verni obliki prehaja v medije, poljudne publikacije, solske ucbenike in postaja celo del uradne kulturne politike ter narodove kolektivne zavesti« (Mojca Kovacic 2009: 143). Folklora (v pomenu ljudske duhovne kulture in njenih prezentacijskih oblik) je pogosto percepirana kot zrcalo preteklosti, folkoristi pa kot varuhi kolektivne identitete (prim. Carol Silverman 1989). Njihove interpretacije preteklosti se zrcalijo v oblikovanem kanonu ljudskih pesmi, ki je podobno kot nacionalna literatura razumljen kot posoda kulturnega spomina in sredstvo reprezentacije (ter celo dejavnik v procesu konstrukcije) nacionalne identitete. Vendar pa ze sam pojem kanona napotuje na premislek o dejavnikih reprezentacije in zastopnistva, o razlicnih interesih in strategijah (prim. Juvan 2011), ki vodijo do tega, da je dolocen korpus tekstov izbran in prezentiran kot (nacionalno) pomemben. Omenjeni procesi oblikovanja kanona in sama konstrukcija fenomena ljudske pesmi imajo svoje izvore v obnebju narodnoidentitetnih gibanj in kulturnega nacionalizma, ki se je siril po Evropi in pomembno vplival tudi na dogajanje na Slovenskem. Narodnoidentitetna gibanja so se namrec v veliki meri naslanjala na lokalne oblike kulture; po Miroslavu Hrochu (npr. 1968; 2000 idr.) zanimanje za vprasanja kulture ni bilo samo odsev politicnega aktivizma, pac pa se je navadno intenziviralo pred tem. Ta preokupacija z vprasanji kulture, znacilna za fazo A Hrochove opredelitve narodnoidentitetnih gibanj, je omogocila, da se je etnicna skupina lahko zacela samorazumevati kot politicni subjekt. Temu so sledile, po Hrochu, druzbene zahteve faze B in mnozicni odziv faze C, ki je predpostavljal siroko kulturno ozavescenost (Leerssen 2005: 9). Ali kakor je Hrochov model povzel Anthony D. Smith (1998: 56): »Najprej je majhen krog intelektualcev ponovno odkril »nacionalno « kulturo in zgodovino in oblikoval idejo o narodu (faza A). Nato je sledil kljucni proces diseminacije narodne ideje, ki so jo izvedli politicni agitatorji v rastocih mestih (faza B). Nazadnje je sledilo mnozicno gibanje (faza C)« (Leerssen 2005: 10). Ta kulturna ozavescenost je zadevala tako vprasanje jezika kot tradicij, na osnovi katerih so bile utemeljene politicne zahteve za avtonomne pravice etnicnih skupin. V etnicno mesanih ali mejnih podrocjih je to vodilo do tekmujocih in nasprotujocih si teritorialno avtonomisticnih zahtev (prim. Leerssen 2005: 16-17), kar je vidno tudi na primeru oblikovanja ljudske pesemske podobe Goriskih brd. Oblikovanje koncepta tradicije in folklore je bilo tako tesno povezano z idejo in izkusnjo modernosti. Koncepta imata svoje korenine v modernem zanimanju za objektifikacijo preteklosti in »ne-modernega« ter v dokumentiranju in ohranjanju dolocenih tipov komunikacije, odkritih v tej kulturni drugacnosti (Antonnen 2005: 13). Pri tem pa ni bilo jasno definirano, kdaj se je ta preteklost koncala (prim. Silverman 1989). Folkloristi so tako zbirali tradicionalne kulturne izraze med »ljudstvom « in jih prinesli v simbolicen center druzbe, v zgodovinske in etnografske institucije glavnih mest, ki so zasedale prominentna mesta v reprezentiranju narodove zgodovine in kulture (prim. Pertti J. Anttonen 2005: 88). Susan Steward (1991: 105) je to poimenovala artefaktualizacija ekspresivne kulture, ki iztrga tekst iz izvornega konteksta in favorizira dolocene zanre in vsebine (Bendix 1997: 48). S to artefaktualizacijo ekspresivne kulture (npr. pesmi in pripovedk) je bila s pomocjo retorike avtenticnosti posameznikova izkusnja prenesena in prevrscena v simbol naroda in njegove enotnosti (prim. Bendix 1997: 20); vendar pa ce »folklora pricuje za narod, pricuje za dolocen politicni konstrukt« (Anttonen 2005: 91). Folklora ne obstaja sama po sebi (per se), pac pa jo raziskovalec ustvari, ko dolocene kulturne izraze opredeli kot tradicionalne oz. folklorne (prim. Anttonen 2005: 57). Osnovo opredeljevanja je na Slovenskem predstavljal razlikovalni element, na podlagi cesar so bili definirani pozitivni pomeni dolocenih entitet. Tako so bile nekatere pesmi na podlagi izbranih kriterijev (anonimnosti avtorja, razsirjenosti, ustnega prenosa, variantnosti) in predvsem na razlikovanju od drugih (avtorskih, drugojezicnih, novih) oznacene kot ljudske pesmi. Prav to pa je ustvarjalo standardizacijo in izkljucitev stevilnih elementov, ki iz razlicnih razlogov niso bili sprejeti kot ljudski, ceprav so imeli pomembno mesto v zivljenju in pevskih praksah prebivalstva. Nastajajoca folkloristika je tako s transformacijo praks v izrocilo in z metonimizacijo tradicije v teku reprezentacij oblikovala »nacionalni kanon«, ki ga avtorizira »ljudstvo« in govori z glasom »naroda« (prim. Anttonen 2005: 88). Ta premisa herderjanskega nacionalizma, ki je pomembno vplival na oblikovanje folkloristike, vidi namrec narod utelesen (embodied) in uglasen (voiced) v tradicionalni kulturi, posebej v ljudskem pesnistvu (Anttonen 2005: 88). Ljudska pesem in sirse glasba sta tako presli od predstavljanja imanentnega jedra naroda k predstavljanju naroda samega (Philip V. Bohlman 2004: 86)
Z umeščanjem Mokranjačevih venčkov iz Kosova in Makedonije v kontekst poročila o potovanju iz »Stare Srbije« se ne morem strinjati, da bi se njihova politična pomembnost skrivala v vsebinski ...privrženosti folklornem gradivu. Z analizo načina Mokranjačevega obravnavanja ljudskih pesmi bom pokazal, kako je ustvaril podobo domovine Srbije kot organske celote.
The book Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji ('Music, Politics, Affect: New Lives of Partisan Songs in Slovenia') explores the potentialities of music in imagining ...alternatives and establishing alliances, which introduce new senses of belonging and solidarity in global neoliberal capitalism. It examines the reactualization of partisan songs in post-Yugoslav Slovenia with an emphasis on the collective spirit, its rebelliousness and emancipatory potential. In researching the “new lives” of partisan songs, the book focuses on the self-organized female choir Kombinat, an emblematic example of thinking about the partisan art in Slovenia today. Just a part of Kombinat repertoire, partisan songs are discursively, sonically, spatially, ideologically and symbolically reloaded, challenging thus the various boundaries in thinking about this legacy in Slovenian context. Using theoretical framework of affect theory, and particularly theories of music materialism and sonic affect, the book provides an alternative perspective to our understanding of political capacity of music. It addresses four main issues: the role of music and sound in political mobilization and participation, the potentials of musical alliances and musical self-organization and self-education, referencing musical past as a way of political engagement, and finally, revitalization and reactualization of socialist ideas and values in the current moment of global transition.
V nasprotju s prevladujočimi pripovednimi žanri potopisne književnosti predstavljajo njeno lirsko vrsto pesmi s popotniško motiviko, ki sta jih tako Josip Stritar kot Anton Aškerc po trikrat povezala ...v lirske cikle. Ker sta prizaporedju upoštevala kronotop potovanja, sta tako oblikovala nedominantno narativno strukturo sintagmatskega cikla, s tem pa tudi implicitno zgodbo o potovanju oziroma lirski ciklični potopis, varianto v 19. stoletju na Slovenskem zelo popularnega potopisja. Vendar sta uresničevala različni težnji: Stritar je s temi cikli liriziral v izhodišču pripovedno zvrsti! potopisa, Aškerc pa je z njimi liriko približal dominantnim pripovednim zvrstem v realizmu.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Nastop pevcev KUD Šentrupert nad Laškim na XX. martinovanju v Laškem KC.- All metadata published by Europeana are available free of ...restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Ljudski pevci Šentlenartčani na XX. martinovanju v Laškem KC.- All metadata published by Europeana are available free of ...restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
