V tern oziru je posebej zanirnivo Lahovo razrn is anje 0 nacionalnern pesniku. Ivan Lah z zanirnanjern in celo presenecenjern ugotavlja, da Cehi leta 1905 taksnega pesnika se nirnajo, kajti »ako ...danes vprasas Ceha, kateri je najvecji ceSki pesnik, dobis razlicne odgovore« (368). Vprasanje lahko zastavi Ie nekdo, ki koncept )majveejega pesnika« oz. kandidata, ki se konceptu prilega, ze ima; torej nekdo, ki ze od Stritarja naprej dobro ve, kdo je )mjegov« Puskin, Dante, Racine ali Mickiewicz (prim. S1RITAR 1866: 48). Slovenci sicer vee verno 0 Kolhirju, Celakovskem ali Erbnu, ugotavlja Lah, pa vendar je 1'v1acha na dobri poti, da koncno zasije v polnern sijaju, kajti »zgodi se v svetovni knjizevnosti, da se prikaze talent, kotrneteor zasije, razsvetli tern 0 in izgine ... « (LAH 1905: 368). Iu bi bilo seveda mogoee pomisliti, da so Cehi svoj meteorski talent »svetovne knjizevnosti« prepoznavali z neko zarnudo ali nelagodj ern , kije bdkone povezano z dejstvorn, da Macha ni nacionalist. Sele ko je bilo Machovo kratko in silovito zivljenje, ki se je koncalo z obveznirn trpljenjern in zrtvovanjern, rnozno interpretirati kot rnucenistvo za narodno stvar, se je odprl prostor za prevrednotenje J\!ache in njegov (zapozneli) naskok na eeski Parnas. Se vee, da bi Cehi odkrili svojega nacionalnega pesnika, se je rnoral- podobno kot v slovenskern prostoru - zgoditi preobrat v vrednotenju; zasuk od nacionalizrna k esteticizrnu? Na ta zasuk je utegnilo vplivati dejstvo, da je institut nacionalnega pesnika nastal tudi kot refieks na oblikovanje (asimetriene) svetovne knjizevnosti; kandidati torej rnorajo zadostiti rnerilorn univerzalne (estetske) primerljivosti, ne pa Ie lokalnim (prim. Nemoianu 2002). 29. avgust 1834 Sla sva zarana. Krasna pokrajina. Najlepsa na poti v okolici Ljubljane. Drugi Dllllajean. Ljubljanski grad. Neurnanna sva sreeala. Moravci so se oglasali. Gozdie pred mestom. Sla sva na policijo. Sami Cehi. Knjige kupovala. Gospod profesor. Sla sva h g. dokt. Presernu. Gospod doktor Krobath. Povabilo. Dobila sva knjige. Kupila sva. Iskala sobo. Nazaraer. Crni orel, Nro. 5. Kaffehaus pred Theatrom. Promenada. Na deski pise: »Zur Bequemlichkeit der Spazierenden wird gebeten, das Begriissen durch Abnehmen des Hutes zu beseitigen.« Gospod Preseren in gospod Brallller prisla v kavarno po naju. Draga kava za 20 kr. Sli smo na rake. Med tern smo pili vino injedli kruh. Nato sta prisla g. dr. Crobath in g. dr. Toman. Tako smo bili sami juristi. Jedli smo seulm. Nato dvakrat neizrnerno velike rake. 4 sem moral pojesti. Nato prazen krap. Prevajali smo Kollarja. Nato je prislo drago vino v zapeeatenih steklenicah. Govorilo se je 0 profesorju Vodniku. Kako so rezali speh. Plaeevali vnaprej. Nato 0 Kopitarju. Presernov sonet 0 njem. ABCKrieg. Nato je bilo govora 0 Koroscih. 0 Slaviji. Vzklikali smo: Naj zivijo Slovani. Nato se je pelo. G. Toman je bil zelo druZaben. Poljub. Gospod Preseren je skakal. Kje jih imate Nemci. In nato se vee: Ze dolgo nismo Ipili gal itd. Gospod Tomanje tolkel po mizi in pogosto potegnil; krieali z nami: Ze je cas itd. Bliskale so se oei. Na yes glas. Vabilo na skrivno mesto za naslednji dan. Sli scat. Strobach lezal na eelu mize. Peljali so nas domov. Mene gospod doktor Crobath. Opotekal sem se. Kako smo prisli domov, ne vern. Gospod Preseren in Toman sta postavila skupaj postelje. Strahovit truse. Hotela metati stole. ZmerjaJ svinja itd Bolezen. VaJjal se v tern. Ni vedel, da me je grozno pokozIa1. Tarnanj e. Spominek. Note k sonetu. Zapelj evanja se je bala. Borko se je v jubilejnem leta tudi sam odpravil na Cesko, od koder je lahko iz prve roke porocal 0 stanju »rnachovskega kulta«. Izraza si ni izrnislil Borko; uporabil ga je ie Bohuslav Brouk v znamenitem eseju Machov kult iz leta 1936, ki se zacenja z udarno izjavo: »Obicajni ljudje, negotovi zaradi obcutka rnanjvrednosti, potrebujejo idole, ki bi se jim klanjali« (BROUK 1936: 77),14 nadaljuje pa se s pronicljivo neizprosnirn srneSenjern varuhov in prornotorjev Machovega kulta, ki jim Brouk °Cita parazitiranje in uzurpacijo Machove urnetniske genialnosti za nacionalisticne narnene. Borko do kulta ni zavzel Broukovega kriticnega stalisca, ki je ceskernu zagovorniku psihoanalize in nadrealizrna nakopalo sodni spor s Karlorn Janskim zaradi ialitve easti in obrekovanja (prim. VASAK 2007: 107-11), temvee se je z vsem iarom prikljuCil nacionalistieni evforiji. V Jutru je tako 10. junija 1936 v elanku Romanje na grob K. H. Mache poroeal 0 treh velikih stoletnih razstavah (»velika razstava v rnestu Machove srnrti, Litorneficah, dalje razstava v praskern Narodnern rnuzeju, ki je zbrala predvsern slovstvene dokurnente, in razstava v osrednji knjiznici rnesta Prage, ki je posvecena pesnikovi ikonografiji in njegovernu vplivu na likovno umetnost«), 0 celi vrsti novih izdaj Machovega dela (»prav te dni se je pojavila na knjiZnern trgu stota izdaja 'Maja'«), rned njirni tudi razkosna izdaja v podobi rnisala, kije izsla Ie v 36. izvodih, ter celo )>unikatno ilustrirano izdajo, ki jo je dal natisniti neki tovarnar kot bozicno darilo svoji zeni« (BORKO 1936c: 4). Pisal je tudi 0 poplavi novih publikacij, med njimi 0 izdajah zbranega dela, monografiji o Machovem liku Miroslava Novotnega ter Albumu K. H. Machy z uvodom prof Arneja Novaka. Po drugi svetovni vojni je bilo neposredno slovensko zanirnanje za Macho rnanj opazno. Ljubljanska prigoda iz leta 1834 je ohranila svoje mesto v analih literarne zgodovine, vendar je - ob odsotnosti novih razkritij - prejsnja raziskovalna zagrizenost °Citno popustila. V knjigi 0 vezeh rned slovensko in ceSko drama Dusan Dusan MORAVEC ornenja »intirnen spornin« na srecanje dveh velikanov v praskern literarnem arhivu, namrec Presernov portret in podobo Ljubljane (MORAVEC 1963: 19). Forrnulacija zbuja vtis, da gre za nekaj novega, toda v resnici je obisk strahovskega literarnega arhiva razkril, da ~re za naplavine poznejsih rodoljubnih izrnenjav.18 Tako razen Presernovega pisrna Celakovskernu in J'v1achovega popotnega dnevnika ni drugih dokurnentov 0 neposrednih stikih rned pesnikorna. 19 Machova poezija, ze dotlej razmeroma dobro predstavljena v slovenskih prevodih, je leta 1970 dozivela se vkljuCitev v elitno zbirko Lirika, za katero je izbor, nov prevod in studijo prispeval Dusan Ludvik; po Lahu (1911, 1922) in Debeljaku (1939) se je torej eelotnega Maja lotil ze tretji prevajalee. V osemdesetih sta nastali studiji, ki sta med drugim dodatno osvetlili cesko recepcijo razrnerij rned Macho in Presernorn (Lipovec 1981, z novirn prevodom dnevniskih odlomkov, in Stieh 1987). Sledilje se enkrat popravljen prevod odlornka iz Machovega dnevnika, s katerirn Jonatan Vinkler v knjigi 0 slovensko-ceskih kulturnih stikih vpelje poglavje 0 :tv1achi in Presernu»v prirnezu nacionalizrna«; v njem prim erj a reeepeijo obeh pesnikov v domaCih literarnih kulturah, kjer sta bila sprva oba delezna zavrnitve z vidika nacionalisticnega utilitarizrna, pozneje pa sta postala reprezentativna naeionalna pesnika (VINKLER 2006: 257-284).
Članek osvetljuje recepcijo italijanske pesnice Ade Negri na Slovenskem do prve polovice 20. stoletja, zlasti literarne stike med Ado negri ter slovenskim pesnikom in prevajalcem Alojzom Gradnikom. ...Raziskava se v veliki meri opira na korespondenco med literaratoma v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Srečko Kosovel (1904–1926) died too young to publish a collection of poetry. He left only a wealth of manuscripts, most of which are hardly legible. Therefore Anton Ocvirk needed decades to decipher ...Kosovel's manuscripts and collect and publish his collected work. But after a thorough review of Kosovel manuscripts it became clear that some poems were missing in Ocvirk's edition. They are now critically presented in this book.
Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) prispevek obravnava pomen revijalnih objav in analizira povezovanje nekaterih posrednikov slovenske ...literature v italijanski kulturni prostor (Jolka Milič, Ciril Zlobec). Zaključuje se s pogledom v raznolikost revijalnega življenja v Italiji.
Na Navje so s pokopališča sv. Krištofa prenesli le Linhartov spomenik, ki je tedaj stal zraven nagrobnika Hradeczkyjev. Linhartovih posmrtnih ostankov niso več našli. Prvi del besedila na spomeniku ...je v latinščini, posvetilo prijateljev v gajici pa je prispeval France Prešeren; slovenske verze so morda dodali šele leta 1845, ob 50. obletnici smrti. To ni prvotno besedilo spomenika, pač pa je znano od leta 1808. Na plošči piše, da so 1840 spomenik popravili in staro napisno ploščo iz lesnobrdskega kamna vstavili v nov spomenik. Zgornji del spomenika z ogredjem in sarkofagnim zaključkom spominja na Korytkov nagrobnik, zato je umestna domneva, da ga je izdelal kamnosek Ignacij Toman. Edini okras nagrobnika sta bršljanovi vejici, ki simbolizirata nesmrtnost in večno življenje. Napis: ANTONIO LINHART CARNIOLIAE HISTORIOGRAPHO ET CAESAREO-REGII CAPITANEATUS DUCAT. CARN. SECRETARIO. MERENTI MOERENTES POSUERUNT AMICI OBIIT 14. JULII 1795. Antonu Linhartu, zaslužnemu zgodovinarju Kranjske in tajniku cesarsko-kraljevske gubernije vojvodine Kranjske, postavili žalujoči prijatelji. Umrl 14. julija 1795. Verzi: Steze popustil nemškiga Parnasa, Je pisal zgodbe kranjske star’ga časa. Komu Matiček, Micka hči župana Ki mar mu je slovenstvo nista znana? Slavile, dokler mrtvi se zbudijo Domače bote ga Talija, Klijo. /Popravili perjatli 1840/ (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)