V čem se loči verz od proze v ustnem mediju, kako vemo, da poslušamo verz? Kaj se spremeni, ko metrični in svobodni verz ter vmesne oblike pojemo, melorecitiramo in recitiramo, kako na sluh ločimo ...posamezne verze, kako je treba recitirati svobodni verz, kako je treba zapisati primarno péte verze?
Vabimo vas na prireditev UTRIP DOMOZNANSTVA: Pevke treh vasi se ob svoji 20. obletnici predstavijo. Prireditev bo v ponedeljek, 18. novembra 2019, ob 19. uri v Medobčinski splošni knižnici Žalec.
Pokrajinski arhiv Koper hrani nedokončan italijanski rokopisni učbenik o osnovah glasbene teorije in koralnem petju s konca 18. ali začetka 19. stoletja. Vsebinsko in terminološko je podoben sorodnim ...besedilom severne Italije tega časa. Raziskava je potrdila eno od predlog besedila; teh je bilo verjetno še več, a številni sprotni popravki in dodatki v besedilu kažejo tudi na piščevo samostojno razumevanje glasbe, tehten razmislek o njej ter izrazito pedagoško usmerjenost v prakso.
»Klinčarici« gospa Slava Petrič in gospa Franja Sedej sta izvedli kulturni program, ki je bil del zaključne prireditve ob koncu likovnega in literarnega natečaja na temo zadrug, zadružništva in ...zgodovine zadružništva v Velikih Laščah. Nizali sta zgodbe o tem, kako so včasih doma za preživetje izdelovali klinčke (zobotrebce) in si krajšali čas s petjem, pa o najrazličnejših prigodah iz svoje mladosti.
Otroci iz vrtca Marjetka, takrat še edinega na Ravnah, smo nastopali po krajih Mežiške doline. Šlo je za vsakoletno tekmovanje otroških pevskih zborčkov. Na fotografiji naš zborček leta 1966 nastopa ...v Kulturnem domu v Črni na Koroškem. Nekateri smo oblečeni v narodne noše, saj smo program popestrili tudi s folkloro oz. plesom. Spomnim se, da smo plesali na slovensko narodno Ob bistrem potočku je mlin. V zborčku med drugimi tudi igralec Borut Veselko in pisateljica Cvetka Bevc.
Če se napotite vzhodno od Laškega, pridete do vasi Tevče. Tam živi Terezija Zupanc, po domače Potočnikova Rezika. V tej vasi se je leta 1927 rodila v družino, kjer je bilo razen denarja vsega obilo: ...otrok, dela, veselja, skrbi, ljubezni, še največ pa petja. K njemu je otroke spodbujala njihova mati, velika zakladnica ljudskega petja.Mama Rezika je že kot desetletna deklica začela prepevati v šentlenartskem cerkvenem pevskem zboru, ki mu je ostala zvesta vse do današnjih dni. Skupaj s prijateljicama Slavico Medved in Zefiko Krašovec je z veseljem hodila na vaje in ob nedeljah srčno prepevala pri svetih mašah. Tudi naš ata Gabrijel je bil pevec in tamburaš.Petje in še enkrat petje ob različnih priložnostih ali pa kar tako, je bilo pri naši hiši vedno doma. In tako je še danes, ko mama ljubezen do petja deli s svojimi vnuki in pravnuki. Da bi se ohranilo, kar je nosila v srcu vse življenje, je na željo hčerke Gabrijele nekaj več kot sto pesmi z roko zapisala v zvezek, ki je lani kot knjiga s priloženo zgoščenko ugledal luč sveta. Pesmarica Jaz pa brez pesmi živeti ne morem, ki pomeni dokument nekega obdobja na področju ohranjanja pesemskega izročila, je bila v laški knjižnici predstavljena 25. januarja. O Terezijini ljubezni in skrbi za ohranitev tradicije ljudskega petja sta nam spregovorila njena hčerka Gabrijela Lavrinc in fotograf Herman Čater, ki je poskrbel za knjižno izdajo. Značilnosti rokopisnih pesmaric in pomen ljudskega petja pa nam je orisala dr. Marjeta Pisk. Poslušalci so občudovali, s kakšno srčnostjo sta Terezija in Gabrijela ubrano zapeli pesmi. Ob koncu večera pa so se jima pridružili tudi Ljudski pevci Šentlenartčani.Pesmi Stoji, stoji ta beli grad, Marija z Ogrskega gre in Saki petek jutr, ki so bile pred leti posnete pri nas, so vključene tudi v knjigo in zgoščenko Sto slovenskih ljudskih pesmi. Urednica Jasna Vidakovič, muzikologinja ter avtorica radijskih oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi, je zapisala, da so »glasovi Potočnikovih mehki in temno ubrani. Kadar se je sedem Potočnikovih otrok zbralo na skupnih praznovanjih ali ob drugih priložnostih, se je vedno oglasila pesem. Nič čudnega, da se je v tem pevskem gnezdu ohranila marsikatera starodavna zvočna pripoved.«Prispevala Marija ZupancFotografija je last Marije Zupanc
Nada Baša Marinič (Šindova) je za slovenski radio v Sydneyu napisala pesem o kamnu, ki jo objavljamo v tej številki. Napisano je prinesla ob letošnjem obisku rodne zemlje, za kar se ji zahvaljujemo. ...Pesem govori o velikem kamnu, ki je služil kot klop, pred Pəclinovo hišo, ob katerem se je ‘podnuć’ , predvsem ob nedeljah zbirala mladina. Daleč naokrog je bilo slišati slovensko pesem in kot je razbrati iz pesmi je ob njem vzklila tudi marsikatera ljubezen.Gospo Nado srčno pozdravljamo v Avstralijo, njeni pesmici pa prilagamo fotografijo, posneto ob procesiji 24. maja 1970. Ob na novo betoniranem dvorišču Pəclinove hiše počivajo ostanki opevanega kamna.Zemenski kamen Sredi vasi zdaj kamna več ni,kjer smo se mladi zbirali vsi.Dosti noči se je tam presedelo,dosti lepih pesmi se ja tam zapelo,pa tudi dosti mladihse je na tem kamnu objelo.Tudi jaz sem tja hodila,čeprav si pri kamnu fanta nisem dobila.Kamna zdaj več ni.Kaj me pa briga,saj radi tega kamna je bilav dosti hišah intriga.Jaz v tujino sem se podala,ona dom mi je postala.Tam otroke svoje sem vzgojila,toda na Zemen in zemenski kamenne bom nikdar pozabila.Nada Baša Marinič (Šindova)
PDF