Prispevek predstavlja spremembe, ki jih je inštrumentalna ljudska glasba doživljala med svetovnima vojnama skozi razvoj novih zvočnih medijev – gramofonskih plošč z 78 o/min in radia. S ...predstavljanjem inštrumentalne ljudske glasbe v medijih, njeno popularizacijo in komercializacijo se je oblikovala splošno veljavna podoba t. i. slovenske inštrumentalne ljudske glasbe, ki je recipročno vplivala tudi na ustvarjanje ljudskih godcev.
Unemployed persons are often on the margins of the healthcare system and under the radar of safety and health organisations, as no systematic records are kept of occupational diseases caused by ...exposure at previous work place. Law in Slovenia requires that asbestos-related occupational diseases are verified by establishing the causal relationship between exposure at work and its effect on the worker. This report describes a case of verifying occupational pleural disease in an unemployed carpenter who was referred for consultation with occupational health specialist as part of the regular procedure for the unemployed registered at the Employment Service of Slovenia. At the consultation it turned out that the carpenter had been exposed to asbestos when he worked as a teenage apprentice. The diagnosis of the bilateral pleural disease and asbestosis was confirmed by X-ray and high-resolution computed tomography. Because he had no record of exposure in that period, we analysed his past working environment for minerals and found chrysotile in all asbestos board samples. The case was presented to an interdisciplinary committee, which verified his disease as occupational. This case points to the need of adopting guidelines for occupational health specialists providing counsel to the national employment service so that the number of unrecorded occupational diseases is minimised and their treatment is covered by the state.
Nezaposleni so pogosto na robu zdravstvenega sistema in izven dosega varnosti in zdravja pri delu. Poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti na prejšnjih delovnih mestih v Sloveniji ne spremljamo. Zakonodaja predpisuje upravičence, vrste azbesta in azbestnih izdelkov, bolezni, ki se štejejo kot bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in postopek priznanja poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Pri dokazovanju poklicnega izvora bolezni je potrebno objektivizirali vzročno zvezo med izpostavljenostjo azbestu na delovnem mestu in reaktivnostjo delavca. Opisan je primer verifikacije poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu pri nezaposlenem mizarju, ki je bil predstavljen zdravnici- svetovalki na zavodu za zaposlovanje v sklopu zaposlitvenega svetovanja. Azbestu je bil izpostavljen kot vajenec v mizarski delavnici. Diagnoza bilateralnih plevralnih plakov je bila postavljena z RTG p.c. in HR-CT. Ker ni bilo nobenih pisnih dokumentov iz obdobja izpostavljenosti azbestu, smo opravili natančno delovno anamnezo, izvedli mineraloško analizo na enem od delovišč in dokazali krizotil v vseh odvzetih vzorcih. Interdisciplinarna komisija je potrdila poklicno bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu. Primer opozarja na potrebo po sprejetju smernic za delo zdravnikov-svetovalcev, s čimer bi se zmanjšala verjetnost spregledanih poklicnih bolezni. V primeru suma na poklicno bolezen pri nezaposlenih bi morala stroške dokazovanja prevzeti država.
Unemployed persons are often on the margins of the healthcare system and under the radar of safety and health organisations, as no systematic records are kept of occupational diseases caused by ...exposure at previous work place. Law in Slovenia requires that asbestos-related occupational diseases are verified by establishing the causal relationship between exposure at work and its effect on the worker. This report describes a case of verifying occupational pleural disease in an unemployed carpenter who was referred for consultation with occupational health specialist as part of the regular procedure for the unemployed registered at the Employment Service of Slovenia. At the consultation it turned out that the carpenter had been exposed to asbestos when he worked as a teenage apprentice. The diagnosis of the bilateral pleural disease and asbestosis was confirmed by X-ray and high-resolution computed tomography. Because he had no record of exposure in that period, we analysed his past working environment for minerals and found chrysotile in all asbestos board samples. The case was presented to an interdisciplinary committee, which verified his disease as occupational. This case points to the need of adopting guidelines for occupational health specialists providing counsel to the national employment service so that the number of unrecorded occupational diseases is minimised and their treatment is covered by the state.
Matija (Matt) Arko, known to family and friends as Hojer (Hoyer), was born in Slovenia. He emigrated to the States as a teenager, bringing alongside his love for music and the accordion. Music became ...an important part of his life and his Hoyer instrumental trio became extremely popular amongst Slovenians as well as emigrants of other nationalities. By mixing elements of Slovenian traditional music and various popular American genres of the time, he created the foundations of the polka music, the appeal of which crossed ethnic boundaries and later on achieved general popularity. Most of Matija Arko’s tunes have been recorded on gramophone records, which give us insight into his musical activities and the history of Slovenian music in the USA. Very little is known in his homeland about Matija Arko, known in the States as Matt Hoyer, and his musical endeavours. This publication (‘Music From Both Sides. Gramophone Records Made by Matija Arko and the Hoyer Trio’) aims to shed light on his activities and music.
Avtor v članku analizira nekatere najpomembnejše spremembe, ki nastanejo pri zaznavanju zvočnega posnetka zaradi neustrezne predvajalne hitrosti. Pri tem izpostavi predvajanje starih gramofonskih ...plošč z 78 o/min, saj je bila njihova frekvenca vrtenja standardizirana šele razmeroma pozno; pred tem so pri snemanju uporabljali različne vrednosti, ki so le izjemoma dokumentirane in jih je zato potrebno oceniti iz drugih virov.
Extended description:
Frančiškanski samostan na Kostanjevici pri Novi Gorici, kjer bo slavistični simpozij Škrabčevi dnevi: spominska plošča, knjiga Cvetje z vrtov sv. Frančiška, knjižnica s starimi ...dragocenimi knjigami, pater Matej PAPEŽ, gvardijan Frančiškanskega samostana, izjava o inkunabulah, izjemno bogastvo knjižnice, a slabo zavarovano in zato nedostopno širši javnosti.
Extended description:
Frančiškanski samostan na Kostanjevici pri Novi Gorici, kjer bo slavistični simpozij Škrabčevi dnevi: spominska plošča, knjiga Cvetje z vrtov sv. Frančiška, knjižnica s starimi dragocenimi knjigami, pater Matej PAPEŽ, gvardijan Frančiškanskega samostana, izjava o inkunabulah, izjemno bogastvo knjižnice, a slabo zavarovano in zato nedostopno širši javnosti.
Kostanjevica pri Novi Gorici: A monastery with its library – both a religious and cultural monument.
Original language summary:
Kostanjevica pri Novi Gorici: samostan s svojo samostansko knjižnico, spomenik tako cerkvene kot kulturne umetnosti.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
V kartuziji Pleterje na Dolenjskem je biča danes dopoldne intimna svečanost ob odkritju spominske plošče samostanu in njegovemu predstojniku priorju dr. Edgarju Leopoldu, kot skromno priznanje za vse, kar so v hudih dneh okupacije storili za naš osvobodilne boj. Pred številnimi gosti, med katerimi je bil tudi predsednik republike verske komisije Boris Kocjančič, je govoril bivši aktivist na tem področju ing. Jože Levstik. V posebni sobi pleterske 0ikartuzije pa je dolenjski muzej za stalno razstavil nekaj najpomembnejših dokumentov, ki govore o požrtvovalnem in nesebičnem sodelovanju samostana z našim narodnoosvobodilnim bojem.
Samostan kartuzijancev, ki deluje še danes, je leta 1403 ustanovil celjski grof Herman II. V času druge svetovne vojne so menihi sodelovali z odporniškim gibanjem, vendar so leta 1943 samostan napadli partizani, ker se je v njem utrdila sovražna posadka, in del samostana je bil v bojih požgan. Po vojni je samostan veljal za »rdečega«, vendar je bil odnos komunistične države do menihov »mačehovski«. Država je vseeno sofinancirala obnovo samostana, ki se je začela leta 1980. Vseeno je samostan obiskal tudi jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito s soprogo Jovanko Broz. Odkritje spominske plošče v samostanu, govornik Jože Levstik, menihi, med njimi prior dr. Edgar Lavov, razstava dokumentov NOB, ki jo je pripravil Dolenjski muzej.
Information:
Pleterje: unveiling of a plaque commemorating the events during the national liberation fight during WWII, and monk’s cooperation with the resistance movement.
Original language summary:
Pleterje: odkritje spominske plošče v spomin na dogodke iz Narodnoosvobodilne vojne in sodelovanje menihov z odporniškim gibanjem.
Reliefna podoba dr. Karla Henna, ki jo je na pobudo Turističnega društva Vojnik ob 210-letnici rojstva izdelal podjetnik Miran Skutnik iz Arclina. Spominsko obeležje se nag+haja nasproti hiše družine ...Henn (danes v lasti Bojane Gojković in Jadranke Savić Kovačević) pri Zdravstvenem domu Vojnik.Ime Vojničana dr. Karla Henna (priimek je večkrat zapisan tudi kot Hen) je najtesneje povezano s širom poznano mineralno vodo iz Radencev. O kraju njegovega rojstva in šolanju se v razpoložljivi literaturi pojavlja vrsta nasprotujočih si podatkov. Rojen naj bi bil v ugledni nemški družini v dvorcu Frankolovo (Sternstein), kar pa je manj verjetno, saj njegovo rojstvo ni zabeleženo v krajevni matični knjigi, prav tako ga ni najti v matičnih knjigah sosednjih župnij. Povsem mogoče zato, ker Henn v teh krajih ni bil domačin, ampak se je sem preselil šele kasneje, ko si je v dobrnskih toplicah našel delo.Po zaključeni gimnaziji, ki je ni obiskoval v Celju, je – zelo verjetno na Dunaju – študiral medicino. Kot zdraviliški zdravnik (in tudi kot vodja zdravilišč) je do leta 1844 deloval na Dobrni (hkrati je bil okrajni zdravnik v bližnjem Lembergu pri Novi Cerkvi), nato v Rimskih Toplicah in nazadnje v Laškem, kjer je bilo leta 1854 odprto zdravilišče.Poleg primarne skrbi za bolne se je ves čas svoje zdravniške kariere zelo zanimal za mineralne in termalne vrelce ter postal izvedenec v balneologiji. Analiziral je fizikalno-kemijsko sestavo voda ter objavil več sestavkov in samostojnih publikacij o zdraviliščih na Dobrni, v Rimskih Toplicah, Laškem in Radencih.Relativno mlad se je poročil z Anno Gottsberger (1809–1904). V literaturi se pojavljajo različne informacije o številu njunih otrok; nedvomno je, da se jima je v letih 1833–1844 na Dobrni rodilo sedem otrok: štirje sinovi (Sebastian Wilhelm, Friedrich Carl, Ernest Joseph in Roman Alexander) in tri hčerke (Maria Karolina, Barbara Josepha in Karolina Anna). Ni znano, kdaj je kupil posest v Vojniku, kjer se je njegova družina naposled tudi ustalila. Tu je bil po letu 1875 tudi župan.Kljub službovanju v več pomembnih spodnještajerskih zdraviliščih, pa se je v zgodovino zapisal kot tisti, ki je »odkril« mineralni vrelec v Radencih in ga začel kot prvi tudi komercialno izkoriščati.Že leta 1833 je prvikrat poskusil vodo iz »Bublje«, ki je prosto vrela na plano, in napravil prvo analizo slatine, ki se je pokazala kot zelo kakovostna. V Radence se je zopet vrnil leta 1865, ko je kupil zemljišče z vrelcem in pričel z iskanjem njegove glavne žile, kar se mu je posrečilo štiri leta pozneje, novembra 1869. Ta vrelec je kasneje poimenoval Radenski vrelec (Radeiner Sauerbrunnen). Leto zatem so z radensko mineralno vodo napolnili že 37.000 glinenih posod, nato pa je to število samo še raslo, k čemur sta prispevali tako kakovost vode kot učinkovita reklama. Prvo fizikalno-kemijsko analizo vode je opravil sam, uradno pa leta 1871 v Celovcu kemik dr. Mitteregger. K prepoznavnosti je veliko pripomogla tudi objava balneološkega strokovnjaka Kischa v uglednem strokovnem časopisu leta 1872. Vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad ter kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico.Henn je v Radencih nad vrelcem najprej zgradil okrogel zbiralnik vode, nato pa še dve stavbi: Anin in Karlov dom, v katerih so bila stanovanja, gostišče in skladišče. Zidati je pričel tudi poznejša Zdraviliški in Kopališki dom, a dela ni mogel dokončati. V njegovem času je z uravnavo terena, ureditvijo poti in zasaditvijo prvih smrek začel nastajati tudi zdraviliški park.Po nakupu zemljišča v Radencih je tam preživljal večino časa, medtem ko je žena z otroki živela v Vojniku, kar je zakonca precej odtujilo. Neozdravljivo bolan (rak na ledvicah) je 19. junija 1877 v Rimskih Toplicah storil samomor z zastrupitvijo. Njegovo truplo so dan zatem prepeljali v Vojnik in ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Začeto delo v Radencih je po njegovi smrti uspešno nadaljeval najmlajši sin Roman, ki je tam leta 1882 odprl zdravilišče, kot si ga je v glavnih obrisih zamislil že njegov pokojni oče.Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/henn-karl-friedrich/659/
PDF
