V prispevku so obravnavana poimenovanja barv v romanu Rodzina Połanieckich Henryka Sienkiewicza v primerjavi z njihovimi ustrezniki v slovenskem prevodu Petra Miklavca (Podravskega) iz leta 1904. ...Analiza se nanaša na pogosta poimenovanja, kot so biały, czarny, ciemny, jasny in czerwony, sln. bel, črn, temen, jasen, svetel in rdeč ter tudi na izredna poimenovanja, kot je suknia koloru irys, sln. obleka perunikove barve. Predstavljamo pomenske in formalne prevajalske transformacije obravnavanih poimenovanj barv.
V prispevku predstavljamo knjižno in elektronsko izdajo Slovarja Pohlinovega jezika avtorja Marka Snoja. Njegovo uporabnost ponazarjamo na pomenski skupini tvorjenk za poimenovanje oseb in ...predstavljamo nekatere nove funkcionalnosti, še zlasti e-slovarja, ki omogočajo učinkovitejšo besedotvorno analizo in so bile s klasično uporabo primarnih Pohlinovih slovarskih virov nedostopne.
Prispevek predstavlja izsledke onomaziološke analize ruskih knjižnih in narečnih poimenovanj za vzgojo otrok, pri čemer prevladuje glagolsko besedje. Raziskano je besedje v zvezi s hranjenjem, ...naslonitvijo nazaj na roke, dotikanjem, skrbjo, pomočjo, da kdo shodi, in drugo.
Prispevek predstavlja poljska poimenovanja za ajdo, in sicer v širšem slovanskem in evropskem kontekstu. Motivacija poimenovanj za ajdo je tako v poljščini kot v drugih slovanskih in evropskih ...jezikih najpogosteje povezana z izvorom rastline same. Poimenovanja kažejo, da so za razširitev ajde po evropski celini zaslužni predvsem Grki, Tatari in pogani.
V prispevku se primerja raba ženskih poimenovanj za (zlasti prestižnejše) poklice, nazive in položaje v slovenščini in ruščini. V slovenščini je tvorjenje takih poimenovanj stilistično nezaznamovano, ...medtem ko so v ruščini nekatere tvorjenke za ta poimenovanja stilistično zaznamovane, kar ima negativne posledice za njihovo rabo v nevtralnem diskurzu.
Poglavitni namen prispevka je predstavitev Slovanskega lingvističnega atlasa kot gradivskega vira za raziskovanje slovanske fitonimije. Osvetlitev bogatega narečnega gradiva s področja fitonimov, ...zbranega v leksično-besedotvornih zvezkih OLA, prikazuje njegovo izjemno uporabnost ne le v sinhronih, temveč tudi v zgodovinsko-primerjalnih raziskavah, ki obravnavajo slovanska poimenovanja rastlin. Gradivo hkrati predstavlja odlično osnovo za primerjalne študije fitonimov v drugih evropskih jezikih.
Članek je poskus etimološke interpretacije slovaš. nar. driňica ‘ograda; ograjen prostor’ (gl. Slovar slovaških narečij, geslo drienica). Po avtorjevem mnenju izhaja beseda iz prvotnega *drynьnica ...‘ograda iz kolov ipd.’ izpeljanega iz psl. nar. *drynъ in rekonstruiranega po leksičnem gradivu vzhodnoslovanskih jezikov (rus. nar. dryn ‘palica, žrd, kol, gorjača’ idr.). Ni jasno, ali spada sem tudi rus. nar. zádrypa ‘brunasta ograja, brunasta stena’ (če gre za nepravilno branje zapisa *zádryna, od *zadrynit’ ‘zagraditi z drinami ipd.’?).
V prispevku so predstavljena narečna poimenovanja za divje žene z nazaj zasukanimi stopali. Čeprav je folklorno izročilo o teh bajčnih bitjih znano le na nekaterih delih severozahodnega slovenskega ...jezikovnega prostora (Trenta, Breginjski kot, Livško, Benečija), je bilo na podlagi arhivskih virov, objav in novejših terenskih zapisov evidentiranih kar 20 slovenskih poimenovanj; večina se jih med seboj razlikuje le fonetično, manjšina pa tudi po besedotvornih podstavah.
Namen prispevka je predvsem opozoriti na določene razlike pri tvorjenju in rabi ženskih poimenovanj za poklice, nazive in funkcije med poljščino in slovenščino. Ob tradicionalnih načinih tvorjenja ...ženskih oblik smo se osredotočili tudi na spremembe, ki so pri tvorjenju in rabi feminativov prisotne zadnje čase, zlasti v poljskem jeziku: od njihove maskulinizacije kot izraza ženske emancipacije v želji po odpravi besedotvorne asimetrije pri teh poimenovanjih, obravnavanih v kontekstu spola in z njim povezanih vprašanj v jeziku, do razlogov za omejitev ženskih izpeljank.
Prispevek se osredotoča na vprašanje izražanja spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini. Opozarjamo na tri posebnosti pri rabi ženskih poimenovanj za poklice v ...ruščini. Ruščina ima v nezaznamovani rabi manj feminativov. V kontekstih z zmanjšano stopnjo referenčnosti se v ruščini pogosteje kot v slovenščini uporabljajo moška poimenovanja. Pri nekaterih položajnih poimenovanjih se v ruščini pojavlja raba t. i. dvospolskih samostalnikov, ki sodijo v prvo deklinacijo, a lahko označujejo oba referenčna spola. Prispevek analizira skladenjske rabe dvospolskih samostalnikov in stanje v sodobni ruščini primerja z ustreznicami v slovenščini.
PDF
