Neopremljena pisna stran razglednice izdane ob 120. obletnici rojstva Vinka Möderndorferja.Slikovna stran maksimum karte poustvarjena po fotografiji Vinka Möderndorferja (v lasti rodbine ...Möderndorfer). Vzorec podlage obeh strani MK povzet po knjigi Ljudska medicina med koroškimi Slovenci (1926).Oblikovalec celostne podobe “VMoederndorfer_120” Borut Bončina je hkrati avtor priložnostne kuverte/ovitka prvega dne (OPD), priložnostne razglednice (maksimum karte, MK), priložnostnega poštnega žiga in osebne poštne znamke (vrednost B, navpična postavitev). Soavtor priložnostnega poštnega žiga je Peter Močnik.
Maksimum karta z osebno znamko in priložnostnim žigom ter spominska kuverta z dotiskom.Slikovna stran maksimum karte poustvarjena po fotografiji Vinka Möderndorferja (v lasti rodbine Möderndorfer). ...Vzorec podlage obeh strani MK povzet po knjigi Ljudska medicina med koroškimi Slovenci (1926).Oblikovalec celostne podobe “VMoederndorfer_120” Borut Bončina je hkrati avtor priložnostne kuverte/ovitka prvega dne (OPD), priložnostne razglednice (maksimum karte, MK), priložnostnega poštnega žiga in osebne poštne znamke (vrednost B, navpična postavitev). Soavtor priložnostnega poštnega žiga je Peter Močnik.
Po mariborski gimnaziji je nadaljeval študij prava v Gradcu in ga leta 1883 tudi končal. Kot koncipient se je najprej zaposlil v Mariboru, se leta 1885 preselil v Celje, nadaljeval prakso pri Josipu ...Sernecu, opravil odvetniški izpit in leta 1891 odprl lastno pisarno.Še kot pripravnik se je podal v politiko, bil leta 1890 prvič izvoljen v štajerski deželni zbor in ostal tam tri mandate. Kot prvi slovenski poslanec je v deželnem zboru vložil interpelacijo v slovenskem jeziku, leta 1887 pa v imenu M. Vošnjaka kot prvi na Štajerskem dosegel slovenski vpis v zemljiško knjigo. S sistematičnim političnim delom je veliko prispeval k zmagam Slovencev na občinskih volitvah; leta 1889 Slovenci prvič osvojijo celjski okrajni zastop, kasneje okrajni šolski svet, leta 1899 pa dr. Dečko postane celo namestnik okrajnega načelnika.Uspešen je bil tudi na narodnogospodarskem področju. Z Veršcem in Vošnjakom je ustanovil Južnoštajersko hranilnico, vplival na gradnjo Narodnega doma, podal idejo za ustanovitev celjskega Merkurja, kopališča Diana ob Savinji in stavbne zadruge Lastni dom. Izreden razmah obrtništva v Celju je bila v veliki meri njegova zasluga.Vseskozi je tudi objavljal; že zelo zgodaj članke v Slovenskem narodu, Miru in Ljubljanskem zvonu, nato pa v Slovenskem gospodarju in celjski Domovini. V Celju je izšla tudi njegova zbirka zakonov s področja občinskih poslov.Leta 1904/1905 so nekateri celjski sonarodnjaki proti njemu sprožili afero, ki ga je strla, tako da je nekaj let kasneje skoraj povsem pozabljen umrl v psihiatričnem zavodu pri Gradcu. Biografsko geslo je pripravil Branko Goropevšek in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.http://www.celjskozasavski.si/osebe/dečko-ivan/227/
