Pojem fonetike in fonologije portugalskega jezika zaobjema široko in obsežno jezikoslovno področje preučevanja mnogih med seboj raznovrstnih fonoloških različic portugalščine, pri čemer kot ...poglavitni izstopata predvsem evropska ter brazilska različica portugalščine in njuna fonološka sistema. V prispevku je pozornost usmerjena k evropski različici jezika ter njenim posebnostim v primerjavi s slovenščino in slovenskimi fonološkimi značilnostmi. Namen prispevka je sprva opozoriti na glavne podobnosti in razlike med fonološkima sistemoma slovenščine in evropske portugalščine s poudarkom na samoglasniški in soglasniški klasifikaciji obeh jezikov. Nato pa v osrednjem delu preko predstavitve posameznih primerov predvideti najvidnejše diferenciacije ter ob tem morebitne težave, s katerimi bi se lahko soočili slovenski materni govorci in študentje portugalščine kot tujega jezika pri učenju in usvajanju portugalske fonologije, zlasti fonološkega sistema evropske portugalščine. Že raziskano vprašanje fonoloških težav portugalščine za slovenske govorce in študente na ravni usvajanja nosnih samoglasnikov in diftongov, kjer slovenski študentje ne morejo iskati analogije z maternim jezikom, je v tem prispevku nadgrajeno z drugimi fonološkimi posebnostmi, zlasti evropske portugalščine, za katere se predvideva, da bi lahko predstavljale problem slovenskim govorcem in študentom pri učenju, kot je na primer vprašanje soglasnikov in soglasniških sklopov, raznovrstnosti posameznih portugalskih fonemov ter izrazite tendence evropske portugalščine po vokalnih redukcijah.
Namen tega prispevka je osvetliti referenčno in diskurzivno delovanje nesestavljenega prihodnjika v indikativu v brazilski portugalščini v pripovednem besedilu Budapeste (Budimpešta) brazilskega ...avtorja Chica Buarqueja, hkrati pa ugotoviti, kakšno je besedilno okolje v smislu navzočnosti glagolskih paradigem v sekvencah, v katerih je mogoče zaznati pojavitev prihodnjika. Čeprav je Budapeste pripovedno besedilo, v katerem prevladujejo zlasti glagolske paradigme preteklostnega niza, je mogoče v štirih sekvencah s sedmimi pojavitvami opaziti tudi nesestavljeni prihodnjik v indikativu. Analiza teh sekvenc pokaže, da je pojavitev oblik prihodnjika znamenje, da se je pripoved usmerila v sedanjostno sfero pripovedovalca, torej v trenutek pripovedovanja. Ta prehod, ki ga signalizira tudi navzočnost prihodnjika s časovno vrednostjo »prihodnosti« in modalno vrednostjo »gotovosti« in hkrati »nedejanskosti«, se v sekvencah Budapeste zgodi tako v pripovednem postopku prehoda od pripovedi k opisu, v opisni sekvenci kot tudi v dialoških fragmentih, ko pripovedovalec uporabi postopek vključitve direktnega diskurza protagonistov pripovedi.
PDF
