Cilj. Cilj je rada razrada teorijskog okvira očuvanja legata s posebnim osvrtom na specifičnosti koje nalazimo u knjižnicama. Svrha je rada stvaranje teorijsko-metodološkog polazišta za daljnja ...istraživanja kojima će biti moguće dobiti sveobuhvatniji uvid u stanje očuvanja legata u knjižnicama u Republici Hrvatskoj.
Pristup/metodologija/dizajn. U radu je razrađen teorijski pregled najvažnijih tema u okviru problematike očuvanja legata u knjižnicama. Prikazan je pregled relevantne literature pri čemu je poseban fokus stavljen na razmatranja terminoloških i pravnih pitanja te problematiku očuvanja, obrade, organizacije i smještaja legata u knjižnicama kao i pitanja njihova vrednovanja i uporabe.
Rezultati. Na temelju teorijskih razmatranja dobiven je uvid u percepciju legata kao vrijednosti i za knjižnicu i za širu lokalnu zajednicu. Sveobuhvatno je definiran pojam legata u knjižnicama s čitavoga niza gledišta, a poseban naglasak stavljen je na moguće prepreke i probleme s kojima se susreću knjižničari u radu s ovim posebnim zbirkama. Razmatrana je problematika legata kroz različite aspekte upravljanja zaštitom što je rezultiralo definiranjem sveobuhvatnog teorijskog okvira očuvanja legata u knjižnicama.
Ograničenja. Problematika legata, njihove organizacije i očuvanja u RH nije do sada sustavno istraživana. Prepreke u radu s legatima najčešće su vidljive kroz raspršene podatke o zbirkama i/ili nepostojanje evidencije baštinskih zbirki na nacionalnoj razini. Također je u velikoj mjeri prisutna i neobrađenost zbirki zbog nedostatka osoblja, financijskih i prostornih ograničenja, a što za rezultat ima nedostupnost građe za korisnike, te neprepoznatost legata kao vrijednosti na institucionalnoj, regionalnoj i nacionalnoj razini.
Praktična primjena. Rad treba promatrati kao temeljni doprinos sustavnom promišljanju legata u knjižnicama, njihovoj organizaciji te očuvanju i prezentaciji u kontekstu kulturne baštine kao jednog osobito značajnog dijela kulturne baštine.
Originalnost/vrijednost. Mogući su različiti pristupi obradi, organizaciji, pohrani i dostupnosti legata u knjižnicama. U radu je prikazan teorijski okvir očuvanja legata i najvažniji podaci o njihovu upravljanju i organizaciji. Razrada teorijskog okvira očuvanja legata u knjižnicama predstavlja polazište za daljnje sveobuhvatno i sustavno istraživanje legata kao vrlo važnog dijela cjelokupnog korpusa naše kulturne baštine. Pri tome se valja osobito usmjeriti na pitanja implementacije učinkovitih rješenja u knjižničnoj praksi.
Kvader z reliefom nimfe je bil odkrit junija 1900. Na njem je upodobljena gola ženska z amforo, ki predstavlja vodno nimfo. Vrč z vodo simbolizira izvir, vrelec, na grobu pokojnika je obujal v ...ponovno rojstvo. Zanimivo je, da je na starem vojaškem zemljevidu iz 2. polovice 18. stoletja z lokacijo Zagrada oz. Prevalj povezanih več toponimov, ki so povezani z vodo: u Toplice, Studenzen, per Studenze in celo Prevalje ni Prevalje temveč Zgornje in Spodnje jezero.
Reliefna plošča z dvema figurama se prvič omenja leta 1902. Mož je upodobljen v gosposki pozi, oblečen je v togo. Na njegovi desni strani sedi žalujoča ženska. Mož in žena domnevno predstavljata ...žalujoča starša. Primerljive reliefne plošče s celimi figurami v rimski provinci Norik niso ravno pogoste, podobno upodobljen par pokojnikov najdemo npr. v avstrijskem Gradesu. In Zagrad in Grades sta nekoč spadala v južni Norik.
Prvi kip leva so odkrili že konec leta 1937 na območju bivše Železarne Ravne. Poleg leva je g. Jevšnikar, najditelj omenjenih kamnov, odkril še slemenasto oblikovano ploščo ter obe najdbi shranil pri ...sebi doma. Izkopanine si je ogledal arhivar mariborskega muzeja g. Franjo Baš. Pri tem je opravil, kot je sam zapisal, »poizkusni prekop«. Naletel je na ogelni zid, na še eno marmorno ploščo in odlomek opeke, kar naj bi kazalo na ostanke rimskega objekta. To je zanesljiv dokaz, da kip leva Meža ni prikotalila 2 km nizvodno iz Zagrada, temveč gre za novo rimsko najdišče. Leva so odpeljali in ga še danes hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor. Dobrih 25 let kasneje, torej leta 1963 so pripadniki predvojaške vzgoje v zahodnem delu takratnih obratov železarne pri kopanju zaklonov naleteli na nov kip leva, ki je bil pendant levu, ki ga je odkril Jevšnikar. Oba leva sta bila nekoč na isti grobnici postavljena kot njena čuvaja, vidimo pa ju lahko tudi kot simbol nepremagljive smrti.
Na osnovi upodobitev pisarjev, ki se pogosto pojavljajo v naših krajih, izvemo veliko o pisanju in branju v rimskih časih. Rimljani so pisavo oblikovali pod vplivom Grkov in Etruščanov. Osnovno ...znanje pisanja in branja je imel precejšen del prebivalstva – predvsem v mestnih središčih, kjer je vrvelo ljudi in informacij. Najpogostejša oblika zapisov je povezana s sporočanjem lastništva ali avtorstva.Rimska država je razvila osupljiv administrativni aparat, ki je natančno predpisoval in dokumentiral gospodarsko ter politično življenje. Računi, pogodbe, diplome, odloki in zakoni so se hranili v zasebnih ali javnih arhivih, najpomembnejši pa so bili zapisani v kamnu ali kovini. Za to je skrbela vrsta uradnikov, med katerimi so bili številni pisarji, arhivarji in računovodje. Takšnega pisarja poznamo tudi iz lapidarija kapele gradu Ravne. Na odlomku nagrobnika s pisarjem je upodobljen mož oblečen v tuniko.
