Za vsako krizo, vključujoč zdravstveno, stoji preplet socialnih, ekonomskih, političnih in etičnih tokov upravljanja življenja (governmentality); naloga kritičnega družboslovja in humanistike je ...odgovoriti na krizo pandemije s predlogi za alternativne modele upravljanja z javnim dobrim. V omejenem obsegu tega sklopa je ambicija lahko le omejena. V pričujočem tematskem bloku o pandemiji COVID-19 smo zbrali družboslovno-humanistične vpoglede v družbeno-kulturne vidike pandemije in t. i. »korona krize«. Bogat nabor člankov tako razmišlja o pandemiji onkraj medicinsko-tehnicističnih premislekov, ko na eni strani ponuja filozofsko-sociološko navdihnjene razprave o družbenih in političnih implikacijah pandemije, na drugi strani pa postreže s konkretnimi sociološko-komunikološkimi empiričnimi študijami o življenju s pandemijo v slovenski družbi. Tematski blok, razdeljen na tri dele, pa je v zadnjem delu obogaten še z dvema kulturološkima premišljevanjema o pomenu pandemije za kulturni prostor, ki je pod njenim vplivom doživel številne preobrazbe.
Pacienti po zdravljenju raka v otroštvu so glede samomorilnosti izrazito občutljiva skupina. Pri njih sta povišana tako razmišljanje o samomoru kot tudi dejanski samomor. V slovenskem prostoru sicer ...ne beležimo povišane stopnje samomora pri tej skupini pacientov. Od 1.647 pacientov, ki so bili v otroštvu zdravljeni za rakom, so zaradi samomora umrli trije. V pričujočem članku so predstavljeni vsi trije pacienti, ki so storili samomor. Iz podatkov, ki so nam na voljo, smo sklepali na sorodnosti in različnosti, ki so botrovale razvoju samomorilnosti pri vsakem od njih. Ugotovimo lahko, da je bilo kljub razlikam v poteku in zdravljenju bolezni skupno vsem trem pacientom to, da niso bili deležni polne strokovne psihološke pomoči, ki naj bi bila namenjena pacientom po zdravljenju raka v otroštvu. Razvoj dobre strokovne mreže na tem področju bi lahko omogočil vključitev večjega števila pacientov, da bi lahko spregovorili o svojih psihičnih težavah. S tem bi lahko pomembno prispevali k preprečevanju samomora pri tej ranljivi skupini pacientov.
Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši vzroki nastanka stresa na delovnem mestu? Kakšna so najpogostejša znamenja stresa? Kakšne so najpogostejše posledice stresa? Kako lahko ...obvladujemo stres? Namen: Namen članka je proučiti članke na temo vzrokov, znamenj, posledic ter obvladovanja stresa na delovnem mestu, ločeno za EU, ZDA in Slovenijo, ter preveriti in povzeti raziskave za različne ravni: individualno, skupinsko, vodstveno in organizacijsko raven. Namen članka je kratka predstavitev rezultatov in pregled skupnih značilnosti navedenih regij. Cilj članka je ugotoviti in predstaviti razlike oz. skupne poglede na temo vzrokov, znamenj in posledic ter obvladovanja stresa na delovnem mestu med EU, ZDA in Slovenijo. Metoda: V raziskavi je bil uporabljen integrativni pregled znanstvene in strokovne literature s področja menedžmenta delovnega stresa. Preko različnih baz (Google Scholar, dLIB) smo na podlagi ključnih besed povezanih s stresom, zdravjem oz. dobrim počutjem na delovnem mestu, poiskali primerne članke. V raziskovalno nalogo smo vključili članke mlajše od 10 let s faktorjem vpliva višjim od 1,5. za članke povezane z raziskavami za EU in ZDA. Za raziskave v Sloveniji je bil pogoj, da je bil članek objavljen v indeksiranih revijah. Pregledali smo 57 člankov. V končni pregled je bilo vključenih 19 člankov, ki so ustrezali pogojem. Podatki so bili obdelani s tematsko kvalitativno analizo. Rezultati: Najpogostejši vzrok za nastanek stresa so prekomerna delovna obremenjenost in slabi medsebojni odnosi v organizaciji, kar se zelo pogosto izkazuje v izgorelosti zaposlenih, upadanju produktivnosti, povečanju bolniških odsotnosti, povečanju delovnih nesreč ter zatekanje k zlorabi alkohola, tobaka in drog. Pri obvladovanju stresa so najbolj pogosti primarni proaktivni ukrepi, ki vključujejo redno telesno aktivnost in zdrav življenjski slog, omogočanje visoke stopnje avtonomije pri delu, razni izobraževalni in wellness programi ter socialna podpora in vzpodbujanje zdravih odnosov med zaposlenimi v organizaciji. Organizacija: Rezultati raziskave vodilnemu menedžmentu in srednjemu menedžmentu nakazujejo aktivnosti menedžmenta delovnega stresa v raziskovanih regijah ter ponujajo vpogled v aktivnosti, pristope in metode, ki dosegajo dobre rezultate. Družba: Z izvajanjem proaktivnih ukrepov pri obvladovanju delovnega stresa v organizacijah preprečujemo negativne učinke prekomerne izpostavljenosti stresu na delovnem mestu in s tem pozitivno vplivamo na zadovoljstvo pri delu, zvišujemo učinkovitost delovnih mest in preprečujemo nastanek s stresom poveznih bolezenskih obolenj, ki dokazano zmanjšujejo storilnost in povečujejo stroške zdravstvene blagajne. Originalnost: Raziskava daje neposredno primerjavo vzrokov, posledic in ukrepov pri nastanku stresa na delovnem mestu treh raziskovanih regij, ki ponujajo premih obstoječih paradigem ter podlago za oblikovanje in dopolnitev obstoječih pristopov pri obvladovanju delovnega stresa. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Primerjava menedžmenta delovnega stresa je bila izvedena v treh regijah (ZDA, EU in Slovenija). Za širši in celovitejši vpogled na problematiko stresa, bi bilo priporočljivo raziskavo razširiti še na območje Azije (Kitajska, Južna Koreja, Japonska).
The article deals with increasing cross-border education, namely students from Slovenia attending upper-secondary level minority schools in Austrian Carinthia. We conducted interviews with school ...management and focus groups with students, who also completed a short questionnaire. Based on qualitative and quantitative data, we drew conclusions about the motives of students from Slovenia for enrolment in Slovene minority schools in Austria and about the consequences of their decision – their well-being, their knowledge and use of languages, their plans for the future – as well as in relation to their sense of Europeanness and their varying identities. Cross-border schooling turns out to be a success story. The outcome seems to be particularly favourable for the Slovene minority in Austrian Carinthia as it maintains the scope and quality of minority education, while also having the positive consequence of giving the members of the Slovene minority much greater exposure to the Slovene language, especially spoken language, with which they otherwise have less direct contact.
Samo ozdravljenje ni dovolj Olga Blatnik; Jurij Miloš Borovšak; Berta Jereb
Onkologija,
06/2012, Letnik:
16, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Z izboljšanjem zdravljenja malignomov pri otrocih se je izboljšalo njihovo preživetje, vendar se po ozdravitvi sčasoma lahko razvijejo škodljive pozne posledice zdravljenja. Te spremembe, ki so ...pogosto asimptomatske, lahko pravočasno odkrijemo le, če bolnike redno spremljamo tudi po končanem zdravljenju. V prispevku predstavljamo primer bolnika, ki je bil v otroštvu obsevan in zdravljen s kemoterapijo, umrl pa je mlad z znaki srčne okvare, h kateri je verjetno prispevalo onkološko zdravljenje. Spremembe na srcu je pokazala šele obdukcija.
Obsevanje predstavlja pomemben del zdravljenja tumorjev male medenice. Pozne posledice se lahko razvijejo od nekaj mesecev pa do več let po končanem zdravljenju in se vhudi obliki (3. ali 4. stopnje ...po lestvici RTOG) pojavijo pri 5 do 15 % obsevanih bolnikov. Poleg ostalih invazivnih in neinvazivnih metod se v zadnjih letih pri zdravljenju poznih zapletov obsevanja uporablja tudi zdravljenje s hiperbaričnim kisikom. Uspešnost tovrstnega zdravljenja je bila dokaza nanajprej za zdravljenje osteonekroze čeljustnice, v zadnjih letihpa so študije potrdile tudi uspešnost zdravljenja poobsevalnega cistitisa in proktitisa s hiperbaričnim kisikom. Zdravljenje s hiperbaričnim kisikom zmanjša verjetnost nastanka posledic, zmanjša že razvite simptome in znake ter pomembno izboljša kakovost življenja. V zadnjih šestih letih se je le 7 bolnikov Onkološkega inštituta Ljubljana zdravilo s hiperbaričnim kisikom zaradi poobsevalnih poškodb, ki so nastale zaradi obsevanja medenice, čeprav bi tovrstno zdravljenje letno potrebovalo 40 do 50 bolnikov. ; slv - slovenski
Akutne in kronične okvare pljuč po zdravljenju raka v otroštvu so po sodobnem zdravljenju redke in običajno brez kliničnih znakov ter simptomov. Pri bolnici, ki je bila v otroštvu zdravljena zaradi ...Hodgkinovega limfoma z obsevanjem vratu, supraklavikularnih bezgavk in mediastinuma ter s kemoterapijo, so kvarne posledice verjetna kombinacija neugodnih učinkov tega zdravljenja na srce in pljuča. Pri naši bolnici je glede na potek in napredovanje pljučne prizadetosti v ospredju vaskularna prizadetost - pljučna vaskulopatija, ki je bila s histološkim pregledom bioptata pljučnega tkiva tudi potrjena. Pri opisu želimo opozoriti na kroničen ter progredienten potek bolezni, ki terja zahtevno obravnavo specialistov in 22 let po zdravljenju povzroča težko invalidnost.
V Sloveniji v povprečju letno zboli okoli 20 otrok in mladostnikov s tumorji osrednjega živčnega sistema (tumorji OŽS), kar predstavlja približno 20 % vseh bolnikov, zdravljenih na Kliničnem oddelku ...za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike (KOOHO). Otroci s tumorji OŽS potrebujejo celostno interdisciplinarno obravnavo, del katere je tudi ustrezna kliničnopsihološka diagnostika in celostna nevrokognitivna rehabilitacija, ki je zaradi zelo pogostih kognitivnih in psihosocialnih posledic bolezni ter zdravljenja, bistvenega pomena. Izvaja jo klinični psiholog, ki je član stalnega tima KOOHO. Kliničnopsihološko in nevropsihološko spremljanje otroka se prične že med samim zdravljenjem, po zaključenem zdravljenju in nato sledi redno spremljanje na 2 – 3 leta oziroma ob opozorilu staršev ali lečečega pediatra onkologa na pomembne spremembe v funkcioniranju otroka. Ocenjujemo splošno inteligentnost, šolske dosežke, izvršilne funkcije, pozornost in koncentracijo, spomin in učenje, nevro-senzorično zaznavo, vidno-prostorske in vidno-gibalne sposobnosti, zaznavno procesiranje, hitrost procesiranja, govor, prilagoditvene spretnosti, čustvovanje, vedenje in kakovost življenja. S prepoznavo vrste in resnosti dolgoročnih posledic bolezni in zdravljenja, lahko otroku ali mladostniku nudimo individualna priporočila za ukrepe in prilagoditve ter ustrezno zgodnjonevrorehabilitacijo, ki ima pomembno vlogo pri razvoju neodvisnosti in avtonomnosti v odrasli dobi.
Kakovostna celostna obravnava otrok s tumorji OŽS vpliva na preživetje bolnikov, zmanjšuje pozne posledice zdravljenja in omogoča otrokom in kasneje odraslim čim boljšo kakovost življenja na področju zdravja, izobraževanja, zaposlitve, partnerskih in družinskih odnosov. Pri otrocih in mladostnikih z neozdravljivim možganskim tumorjem pa je pomembna zgodnja vključitev v interdisciplinarno paliativno oskrbo, z namenom vzdrževanja optimalne kakovosti življenja bolnika in svojcev v dani situaciji. Gre zaaktivno, celostno oskrbo bolnikov ter pomoč njihovim bližnjim tako v času bolezni kot tudi v procesu žalovanja.
Članek se osredinja na ekonomske in politične begunce iz Ukrajine, ki se zaradi želje po boljšem življenju množično izseljujejo iz domovine, drugi pa so se zaradi vojne na vzhodu države prisiljeni ...razseljevati na varna območja znotraj nje. Članek predstavlja vzroke in posledice tovrstnih migracij zlasti z vidika humanističnih prepričanj, kakršna vidnejši ukrajinski literarni avtorji in avtorice podajajo v svojih esejih, premišljevanjih in zapisih (Jurij Andruhovič, Andrej Kurkov, Tanja Maljarčuk idr.), predvsem ob vprašanju evropskosti Ukrajine oz. ukrajinski (ne)prisotnosti v Evropi. Članek zanima tudi odslikava te problematike v javnem diskurzu, saj se zdi, da so te teme redkeje prisotne v primarnem smislu, poudarjeni pa so vzroki, ki so (tudi) privedli do današnje situacije: vprašanje nacionalnosti in identitete ter poudarjanje patriotizma.
Tveganje za nastanek sekundarnega raka debelega črevesja je pri bolnikih, ki so se zdravili zaradi raka v otroštvu, večje od tistega v splošni populaciji in strmo narašča s časom opazovanja ter s ...povečano dozo obsevanja v predelu trebuha. Pri bolniku, ki je bil v starosti 12 let uspešno zdravljen zaradi Hodgkinove bolezni s kemoterapijo in obsevanjem prizadetih regij, vključno paraaortnih bezgavk, je bila 27 let po zdravljenju ugotovljena mikrocitna hipohromna anemija. Sum, da gre za gastrointestinalno krvavitev z enkratno preiskavo blata, ni bil potrjen. Pol leta kasneje je bil ugotovljen metastatski adenokarcinom debelega črevesja. Zdravljen je bil operativno, s sistemskim zdravljenjem in paliativnim obsevanjem spinalnih ter možganskih metastaz. Leto in pol po začetku zdravljenja sekundarnega tumorja je bolnik v starosti 40 let umrl. Pri bolnikih, zdravljenih zaradi raka v otroštvu, so pozne posledice številne. Sekundarni maligni tumorji so drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za recidivom bolezni. Zato je zelo pomembno, da jih pravočasno odkrijemo in ustrezno zdravimo. Od leta 2014 je za bolnike, ki so prejeli 30 Gy ali več na predel trebuha, v mednarodnih smernicah priporočeno spremljanje s kolonoskopijo. Enkratna preiskava blata na kri in UZ trebuha nista zanesljivi metodi za odkrivanje raka debelega črevesja.
PDF
