Vse kaze, da se glede »vra'zeni« Sandor Terplan naslanja na madzarsko predlogo vrsti- ce tega psalma: »mert igen megnyomorodtunk«, tj. ker smo postali duhovno zelo bedni«. V. Novak navaja Terplana v ...zvezi z besedo »vra'zeni«; glagol »vraziti«, tj. raniti«,3 torej smo postali duhovno »ranjeni«, »nevolni«, bedni, revni. Zanimiv je Terplanov izraz: »ftisaj«, ki ne ustreza nemski predlogi »vergibt uns«, ampak prej madzarski predlogi: »légy kegyelmes« = »bodi milostljiv«; prim. lat.« propitius esto«. Terplan pa pravi, naj se Gospod spomni svoje »?rede«. Tu se Terplan nasloni na latinski prevod: »con-greg-atio«. V tej besedi se na sredini skriva izraz »grex, gre- gis«, ki pomeni »?reda«. Küzmi? navaja besedo »örocsíno«, tj. »dedis?ina« ,5 ter- plan pa kar ohrani madzarski izraz za dedis?ino: »örok«. Madzarska oblika »örök« je starinski izraz za »örökség« (dedis?ina).6 Tu je treba pritrditi Marku Jesensku: »Vpliv madzarskega besedja v prekmurskem jeziku je opazen, vendar pa se Küzmi? (Mi- klos, op. J. S.) v svoji zbirki besed ni zapisal nobene tujke ali nepodoma?ene besede, ampak je madzarske besede glasovno, pisno, pravopisno, naglasno in oblikoslovno prilagajal.« (jeSensek 2013: 215) (Terplan 1848: 15): »Odpüszti mi i te szkrivne grêhe, obari szlugo tvojega i od ti zviseni.« Terplan sledi tu Lutrovemu prevodu: »Verzeihe mir die verborge- nen Fehle, bewahre auch deinen Knecht vor den Stolzen.« Küzmi? pa prevaja po Vulgati: »ab alienis«, se pravi »od lücke hüdoube«, to je »od tuje hudobije«. »Lücki« je pridevnik in tudi samostalnik, se pravi »tuj« in »tuji«.7 Namesto »Z-krivicze moje mlado?zti, i nevejdno?zti«, ima Terplan (Terplan1848: 19): »Z grêhov mladoszti moje, i presztoplenya mojega«. Terplan tu sledi Lutrovemu prevodu: »Wehe mir, dass ich ein Fremdling bin unter Mesech; ich muss wohnen unter den Hütten Kedars. Es wird meiner Seele lang, zu wohnen bei denen...« V psalmih Vulgate, po kateri je Küzmi? prevajal, ni imena Mesech (Mesech je kraj v Mali Aziji; Kedar je nomadsko pleme iz Arabije. Zdi se nam ?udno, da Küzmi? ni v duhu Vulgate izraza »incolatus« prevedel kot »tühín- stvo«, »zalárstvo« je sicer po smislu isto kot »tühinstvo«; »zalárstvo« je po V. No- vaku »ko?arstvo, kajzarstvo«8; madzarska beseda pa pove se ve?: »zsellér« je tla?an, ki nima ne zemljis?a ne svoje ko?e,9 in je potemtakem »tühénec«, se pravi »tujec«10 na zemlji.
