Portret Franca Omerze Benjamin Bevc
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2005, Letnik:
7, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Franc Omerza se je rodil 28. marca 1885 v Župeči vasi na Dolenjskem v družini z osmimi otroki. Pri desetih letih je začel obiskovati ljudsko šolo dvorazrednico v Cerkljah ob Krki. Njegov oče, po ...poklicu sicer kmet in kovač, je bil zelo napreden in gaje po končani ljudski šoli vpisal na gimnazijo v Novem mestu.
Prispevek predstavlja vlogo, ki jo je ob koncu 18. stoletja v idejnih in družbenih okoliščinah razsvetljenega absolutizma v Avstrijsko-Ogrski monarhiji, na Dunaju, imel Josef Valentin Zlobický ...(1743-1810), od l. 1775 prvi profesor českega jezika in literature na dunajski univerzi, cenzor slovanskih, predvsem čeških publikacij ter prevajelc jožefinskih zakonov.
Arharjeva zasebna knjižnica je danes del Domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in je kot samostojen, ločen korpus umeščena v posebno sobo, kjer ji družbo dela knjižna zapuščina ptujske ...etnologinje in umetnostne zgodovinarke dr. Štefke Cobelj.
Namenjeni smo bili na veliko mednarodno razstavo učil in šolske opreme Didacta, ki je bila tisto leto (1966) postavljena v švicarskem metu Basel. Potovali smo v sestavu strokovne ekskurzije, ki jo je ...organizirala Skupnost gimnazij (več let jo je prizadevno in uspešno vodila Vera Vošnjak). Na razstavi je bilo dejansko kaj videti. In vsega preveč, predvsem zato, ker si takrat skoraj ničesar nismo mogli privoščiti. Za oglede bi potrebovali vsaj tri dni, a smo imeli na voljo le 8 dni, za razstavo in avtobusno potovanje. Vseeno smo spoznali marsikaj. Marsikaj pa odnesli tudi od celotedenskega druženja. Na fotki smo z leve proti sesni: Štefan Trojer, Franc Komovec, Tone Kuštrin, Stojan Trošt, Marija Rus, Marjan Urbančič, Hinko Uršič in jaz, Silvo Fatur. Bili smo stalna neformalna podskupina Skupnosti: Goričani, Postojnčani, Tolminci; Koprčani se nam kdovezakaj niso pridružili nikoli.
V 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja smo profesorji Gimnazije v Postojni v poletnih počitnicah odhajali na nekajdnevne planinske ture. Jedro skupine je bilo zmeraj isto, pridruževali pa so se tudi ...drugi kolegi in kolegice. Največkrat smo odhajali v Julijce, a tudi Kamniške planine in Karavanke. Ti pohodi so potem, med novim šolskim letom, tudi v gimnazijskem kolektivu učinkovali nenavadno pozitivno, združevalno.
PDF
