Extended description:
Kaveljci in korenine, plavalni maraton Zaka Bled.
Prva plavalna preizkušnja, na kateri bodo morali premagati 2 kilometra, to je kar 40 dolžin velikega bazena.
Information:
Bled: ...active holidays. Recreation, the announcement of Kaveljci in korenine, an endurance test for men and women, tests of endurance with a swimming marathon.
Original language summary:
Bled: aktivno preživljanje prostega časa; rekreacija, napoved akcije Kaveljci in korenine, preizkušnje vzdržljivosti v plavalnem maratonu.
Extended description:
Cerkno: mesto, nekdanja partijska šola, partizanski spomenik, Franja - kažipot, pot do partizanske bolnišnice v dolini Pasice, deroča voda in bolnišnične barake, soteska, ...električna centrala, soba za ranjence, napisi za objekte, nosila za ranjence, operacijska soba, oprema in inštrumenti, pribor, popravilo poti, prikaz oskrbe bolnišnice.
Cerkno, partizansko Cerkljansko. Spomenik pri spomeniku. Skoraj vsaka hiša in vsak grič sestavljajo velik muzej, dragocen dokument ohranjen iz narodnoosvobodilne borbe. Da, tudi cerkljanski zvonik ima nepozabno preteklost. Skozi njegove line so 27. januarja 1944 zaropotale nemške strojnice, ko je bila napadena partijska šola, kjer so izgubili življenje mnogi najboljši tovariši.
Iz istega zvonika pa se nam odpira tudi najlepši razgled po znani partizanski cerkljanski kotlini. Mikaven je ta predel Slovenije, saj ima podobo, kakršno mu bi lahko dala le najspretnejša roka umetnika. Kot z biseri, ki predstavljajo najtežje dni v naši zgodovini in hkrati zmagoslavja, je gosto posejano partizansko Cerkljansko. Številna spominska obeležja in spomeniki so že na svojih mestih, še več pa jih bo v bližnji prihodnosti, saj so se šele pred kratkim odločili, da bodo za turiste in druge obiskovalce označili vse tisto, kar je pomembnega in s čemer bi slehernemu lahko prikazali zgodovino NOB. Pri tem so mislili predvsem na mlade rodove, da bi jih v prihodnje čim lažje seznanili s preteklostjo njihovih očetov in mater.
Med vsemi ohranjenimi spomeniki je vsekakor najdragocenejši dokument partizanska bolnišnica Franja v grapi Pasice poleg Novakov. Do bolnišnice je doslej vodila slaba in za motorna vozila neuporabna pot. Pred dnevi pa so že zakoličili traso za novo cesto, ki bo obiskovalce – teh je vsako leto okoli 20.000 – pripeljala iz Novakov v neposredno bližino Franje, kjer bodo postavili tudi partizansko taborišče, v katerem bodo lahko prenočile tudi večje skupine obiskovalcev. Razen tega bodo poskrbeli tu še za okrepčevalnico, kiosk s spominki in podobnim. Prav gotovo gre za zanimivo in za cerkljansko področje gospodarsko koristno pobudo, da naj bi partizansko Cerkljansko čim bolj približali čim večjemu številu turistov in izletnikov, ki bi se lahko čim bolje seznanili z zgodovino NOB v tem predelu. Pobudo za razvoj turizma na tej osnovi je dala Komisija za razvijanje tradicij NOB pri republiškem ZZB, skupno z njo pa zadevo sedaj uresničujejo prebivalci idrijske občine, predvsem pa sami Cerkljani. Z načrtnim delom so že začeli, načrt pa bi uresničili že do letošnjega prvega maja, če bi bilo vreme za delo bolj naklonjeno. Vsekakor pa bo zamisel uresničena še do začetka letošnje glavne poletne turistične sezone. Tokrat naj povemo še to, da bodo domačini svoje goste občasno razveselili s partizanskimi mitingi, ki jih bo pripravila tamkajšnja igralska skupina, da si bodo večje skupine lahko ogledale razne filme s partizansko tematiko in da bo v Cerknem stalna umetniška razstava tudi z vsebino, ki bo prikazovala čas med narodnoosvobodilno vojno, zavod Borec pa bo izdal nekatere publikacije.
Cerkno: Tourism and an excursion to the Franja Partisan Hospital.
Original language summary:
Cerkno - turizem in izlet do partizanske bolnišnice Franje.
Extended description:
Cerkno: mesto, nekdanja partijska šola, partizanski spomenik, Franja - kažipot, pot do partizanske bolnišnice v dolini Pasice, deroča voda in bolnišnične barake, soteska, električna centrala, soba za ranjence, napisi za objekte, nosila za ranjence, operacijska soba, oprema in inštrumenti, pribor, popravilo poti, prikaz oskrbe bolnišnice.
Cerkno, partizansko Cerkljansko. Spomenik pri spomeniku. Skoraj vsaka hiša in vsak grič sestavljajo velik muzej, dragocen dokument ohranjen iz narodnoosvobodilne borbe. Da, tudi cerkljanski zvonik ima nepozabno preteklost. Skozi njegove line so 27. januarja 1944 zaropotale nemške strojnice, ko je bila napadena partijska šola, kjer so izgubili življenje mnogi najboljši tovariši.
Iz istega zvonika pa se nam odpira tudi najlepši razgled po znani partizanski cerkljanski kotlini. Mikaven je ta predel Slovenije, saj ima podobo, kakršno mu bi lahko dala le najspretnejša roka umetnika. Kot z biseri, ki predstavljajo najtežje dni v naši zgodovini in hkrati zmagoslavja, je gosto posejano partizansko Cerkljansko. Številna spominska obeležja in spomeniki so že na svojih mestih, še več pa jih bo v bližnji prihodnosti, saj so se šele pred kratkim odločili, da bodo za turiste in druge obiskovalce označili vse tisto, kar je pomembnega in s čemer bi slehernemu lahko prikazali zgodovino NOB. Pri tem so mislili predvsem na mlade rodove, da bi jih v prihodnje čim lažje seznanili s preteklostjo njihovih očetov in mater.
Med vsemi ohranjenimi spomeniki je vsekakor najdragocenejši dokument partizanska bolnišnica Franja v grapi Pasice poleg Novakov. Do bolnišnice je doslej vodila slaba in za motorna vozila neuporabna pot. Pred dnevi pa so že zakoličili traso za novo cesto, ki bo obiskovalce – teh je vsako leto okoli 20.000 – pripeljala iz Novakov v neposredno bližino Franje, kjer bodo postavili tudi partizansko taborišče, v katerem bodo lahko prenočile tudi večje skupine obiskovalcev. Razen tega bodo poskrbeli tu še za okrepčevalnico, kiosk s spominki in podobnim. Prav gotovo gre za zanimivo in za cerkljansko področje gospodarsko koristno pobudo, da naj bi partizansko Cerkljansko čim bolj približali čim večjemu številu turistov in izletnikov, ki bi se lahko čim bolje seznanili z zgodovino NOB v tem predelu. Pobudo za razvoj turizma na tej osnovi je dala Komisija za razvijanje tradicij NOB pri republiškem ZZB, skupno z njo pa zadevo sedaj uresničujejo prebivalci idrijske občine, predvsem pa sami Cerkljani. Z načrtnim delom so že začeli, načrt pa bi uresničili že do letošnjega prvega maja, če bi bilo vreme za delo bolj naklonjeno. Vsekakor pa bo zamisel uresničena še do začetka letošnje glavne poletne turistične sezone. Tokrat naj povemo še to, da bodo domačini svoje goste občasno razveselili s partizanskimi mitingi, ki jih bo pripravila tamkajšnja igralska skupina, da si bodo večje skupine lahko ogledale razne filme s partizansko tematiko in da bo v Cerknem stalna umetniška razstava tudi z vsebino, ki bo prikazovala čas med narodnoosvobodilno vojno, zavod Borec pa bo izdal nekatere publikacije.
Extended description:
Ljubljana: bazeni, kopalci, sončenje, naravno kopališče na Savi, utrip na kopališčih Ilirija, Kolezija in Ježica (Štern), pogled iz ptičje perspektive na bazen Ilirija, kopalci, ...nalivanje pijače kokte (cockta), sončenje in igra v vodi, poležavanje v senci in učenje na Koleziji, naravo kopališče na Savi – Ježica, pes brede po vodi.
Na koledarju je še poletje, vendar se je že začela ponujati jesen. Kopalcev je iz dneva v dan manj in minili so dnevi, ko se je na ljubljanski Iliriji sukalo kar 2000 kopalcev. Rekord ljubljanskih kopališčih pa ima Kolezija. Tu se je neke nedelje kopalo kar 2400 ljudi, vseh skupaj pa jih je bilo letos na Koleziji več kot 50 tisoč. Čeprav je te dni v vodi še vedno prijetno, pa te na kopnem kaj rado zebe in zato brisača čez hrbet ni odveč. Najmanj kopalcev pa ima v teh dneh seveda kopališče na Ježici. Sava, tako ali drugače ni nikoli posebno topla, zdaj pa je že pošteno mrzla in poslednji obiskovalci savskih bregov se samo še sončijo. Kdor pa se poda v savske valove, pa je pravi junak.
Ljubljana: Bathers in the late summer refresh themselves in swimming pools and drinking Cockta at Ilirija, Kolezija and Ježica swimming pool complexes.
Original language summary:
Ljubljana - kopalce v poznem poletju osvežijo bazeni in kokta na kopališčih Ilirija, Kolezija in Ježica.
Extended description:
Ljubljana: bazeni, kopalci, sončenje, naravno kopališče na Savi, utrip na kopališčih Ilirija, Kolezija in Ježica (Štern), pogled iz ptičje perspektive na bazen Ilirija, kopalci, nalivanje pijače kokte (cockta), sončenje in igra v vodi, poležavanje v senci in učenje na Koleziji, naravo kopališče na Savi – Ježica, pes brede po vodi.
Na koledarju je še poletje, vendar se je že začela ponujati jesen. Kopalcev je iz dneva v dan manj in minili so dnevi, ko se je na ljubljanski Iliriji sukalo kar 2000 kopalcev. Rekord ljubljanskih kopališčih pa ima Kolezija. Tu se je neke nedelje kopalo kar 2400 ljudi, vseh skupaj pa jih je bilo letos na Koleziji več kot 50 tisoč. Čeprav je te dni v vodi še vedno prijetno, pa te na kopnem kaj rado zebe in zato brisača čez hrbet ni odveč. Najmanj kopalcev pa ima v teh dneh seveda kopališče na Ježici. Sava, tako ali drugače ni nikoli posebno topla, zdaj pa je že pošteno mrzla in poslednji obiskovalci savskih bregov se samo še sončijo. Kdor pa se poda v savske valove, pa je pravi junak.
Extended description:
Po dolini reke Krke, panorama reke Krke, panorama Muljave, rojstna hiša Josip JURČIČ, arhitektura – oltar v cerkvi na Muljavi, panorama vasi Krka, ribiči na Krki, arhitektura, ...etnologija – kozolci in kmečke hiše ob Krki, mlin, panorama Žužemberk, zidanice, ruševine gradu, panorama Dvor, stari plavži, panorama zdravilišča Dolenjske Toplice.
Po dolini Krke: ribič na Krki, odcep ceste pri Ivančni Gorici, Muljava, Jurčičeva rojstna hiša, dvorišče, prostori stare kmečke hiše, kurjenje v črni kuhinji, gospodar (pranečak pisatelja) Ciril Jurčič z gostoma v kmečki izbi, muzeju; kolovrat in oprema iz Jurčičevega časa, kozolec in cerkveni zvonik na Muljavi, oltar v cerkvi, pastirčka z živino nad vasjo, panorama vasi Krka, hiše ob reki, odsev dreves na vodni gladini, ribič na slapu ob mlinskih kolesih, vožnja ob Krki, stare kmečke hiše iz brun, skedenj in kozolec z izrezljanim tramovjem in podporniki, mlini in žage na Krki, mlinsko kolo, mlin, mlinar, vinogradi ob Krki, Dvor in ostanki nekdanje železarne, Žužemberk, zdravilišče Dolenjske Toplice, kopanje v bazenu, čolnarjenje na Krki, večer nad reko.
Extended description:
Po dolini reke Krke, panorama reke Krke, panorama Muljave, rojstna hiša Josip JURČIČ, arhitektura – oltar v cerkvi na Muljavi, panorama vasi Krka, ribiči na Krki, arhitektura, etnologija – kozolci in kmečke hiše ob Krki, mlin, panorama Žužemberk, zidanice, ruševine gradu, panorama Dvor, stari plavži, panorama zdravilišča Dolenjske Toplice.
Po dolini Krke: ribič na Krki, odcep ceste pri Ivančni Gorici, Muljava, Jurčičeva rojstna hiša, dvorišče, prostori stare kmečke hiše, kurjenje v črni kuhinji, gospodar (pranečak pisatelja) Ciril Jurčič z gostoma v kmečki izbi, muzeju; kolovrat in oprema iz Jurčičevega časa, kozolec in cerkveni zvonik na Muljavi, oltar v cerkvi, pastirčka z živino nad vasjo, panorama vasi Krka, hiše ob reki, odsev dreves na vodni gladini, ribič na slapu ob mlinskih kolesih, vožnja ob Krki, stare kmečke hiše iz brun, skedenj in kozolec z izrezljanim tramovjem in podporniki, mlini in žage na Krki, mlinsko kolo, mlin, mlinar, vinogradi ob Krki, Dvor in ostanki nekdanje železarne, Žužemberk, zdravilišče Dolenjske Toplice, kopanje v bazenu, čolnarjenje na Krki, večer nad reko.
A car trip through the Krka River Valley, from Muljava to Dolenjske Toplice.
Original language summary:
Izlet z avtomobilom po dolini Krke od Muljave do Dolenjskih Toplic.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Na Limbuškem nabrežju pri Mariboru so člani Društva za osvoboditev živali in njihove pravice pripravili drugi Veliki vegetarijanski piknik. Organizatorji, Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, so tudi letos opozarjali, da je treba z živalmi lepše ravnati; izjave Stanko Valpatič, Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Leopold Gutman, obiskovalec, Aleš Kacijan, obiskovalec, Peter Razpet, obiskovalec piknika.
Information:
Limbuško nabrežje in the city of Maribor, the second great vegetarian picnic, organised by the Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice (The Animal Rights and Animal Liberation Society).
Original language summary:
Limbuško nabrežje pri Mariboru: drugi Veliki vegetarijanski piknik, ki ga je pripravilo Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
V kulturnem centru Janeza Trdina v Novem Mestu, prav zdaj poteka slovesnost ob 50. letnici dolenjskega društva slepih in slabovidnih. Naša ekipa je člane društva obiskala na njihovih delovnih mestih in v pretesnih prostorih, kjer se družijo; izjava Jože Zupanc, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Novo Mesto.
Information:
The town of Novo mesto: 50 years of the society for the blind and visually impaired – their lives, work and spare time. Chess and table tennis for the blind, a telephone exchange and a photocopying machine.
Original language summary:
Novo mesto: 50 let društva slepih in slabovidnih; življenje, delo in prosti čas; šah, namizni tenis za slepe, telefonska centrala, kopirni stroj.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Zimske počitnice so se začele. Ta teden za ljubljanske in mariborske šolarje, drugi bodo v njih uživali teden pozneje. No, večina jih bo med počitnicami kar doma, pred televizijskim ekranom, računalnikom, v družbi prijateljev, tako kot tudi sicer preživljajo svoj prosti čas in kot je pokazala najnovejša raziskava o prostem času mladih. Opravili so jo učenci sami, v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici.
Information:
How to spend school holidays: young people and their free time. Statements by secondary school students Rok Vesenjak, Martina Peršot and Goran Puljič. Young people in a hall and girls sitting in a park.
Original language summary:
Kako preživeti počitnice: mladi in prosti čas; izjave srednješolcev Rok Vesenjak, Martina Peršot, Goran Puljič, mladi v dvorani, dekleta sedijo na klopi v parku.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Gobarska sezona se je začela in to prva, odkar velja nova uredba o varstvu samoniklih gliv. Pravila so stroga, kazni za kršitelje pa visoke. Toda ker po gozdovih ni učinkovitega nadzora, se gobarji za uredbo pogosto ne menijo. Prvi letošnji nadzor na Pokljuki je spremljala tudi naša ekipa.
Information:
Pokljuka, mushroom picking season. A decree for self-sown mushroom protection, mushroom pickers and mushrooms. Statements by Marjyn Štempihar, a forestry inspector; Andrej Avsenek, Forestry Department; and Slavko Ličef, a forest ranger.
Original language summary:
Pokljuka: gobarska sezona, odlok o varstvu samoniklih gob; gobarji, gobe, izjave Marjan Štempihar, gozdarski inšpektor, Andrej Avsenek, Zavod za gozdove, Slavko Ličef, revirni gozdar.
Extended description:
Information:
Younger generation’s health and exercise: children in a playground, hikers, campaign healthy men and women.
Original language summary:
Zdravje mlade generacije in ...gibanje – otroci na igrišču, pohodniki, akcija kaveljci in korenine, študenti, pešci na ulici, mladi v lokalu.
Extended description:
Physical culture in the town of Logatec: a ski-jump, children stamping the landing, ski-jumps, elderly men, young ski-jumpers and a competition. Alpine skiing, young skiers ...giant slalom competition. Young ski-jumpers! Žbirišče, cross-country skiing, a walking boot and straps, a man with a backpack, a gym, a trim trail, free exercise on the first fitness tools and skiers on the ski-slope before the competition.
Telesna kultura v Logatcu; skakalnica, otroci, teptajo doskočišče, skoki, starejši možakarji, skoki pionirjev - tekma, alpsko smučanje, tekma pionirjev v veleslalomu, skoki pionirji, Žibrišče, turni smuk, gojzer in vezi, možakar z nahrbtnikom, telovadnica, trim kabinet, proste vaje na orodju za »prafitnes«, smučarji na smučišču pred tekmo.
Z našo kamero smo tokrat obiskali Logatec, prijazen kraj na poti od Ljubljane proti Postojni, kraj s 7500 občani, od katerih ima vsak tretji smuči. Posebno navdušeni smučarji so mladi Logatčani. Od vsega smučanja, pa jim je najbolj pri srcu skakanje.. že pred dvajsetimi leti so zgradili na bližnjem hribu med Dolnjim in Gornjim Logatcem prvo malo skakalnico. Prvi se je pridružila še druga, pa tretja in tako imajo danes že 5 skakalnic, od najmanjše, desetmetrske do velike 80 metrske, na kateri je bilo pred kratkim tudi državno prvenstvo. Navdušenje mladih za skakalni šport je tolikšno, da izkoristijo tudi vsak kucelj, ali celo večjo krtino, da poskočijo na smučeh. Zato ni čudno, da raste že nekaj že nekaj let v Logatcu naš mnogo obetajoč skakalni kader. Nad temi bdi že vrsto let nekaj starejših smučarskih delavcev, med katerimi velja še posebej omeniti trenerja Zorna Mraka in predsednika logaškega smučarskega kluba Draga Arharja. Nedvomno je tudi njuna zasluga, da so tam zrasli tudi nekateri naši priznani smučarji - skakalci, med katerimi naj omenimo Loštreka, brata Turka, Tršarja in druge, ki so med več kot 50-imi aktivnimi skakalci v klubu pokazali največ.
Trener in njihovi sodelavci posvečajo prvo skrb osnovam smučanja. Vsak pionir ali mladinec, ki želi skakati, mora najprej poponoma obvladati osnove smučanja. Zato so napravili tudi svojo progo za alpsko smučanje, ob kateri so speljali tudi krajšo vlečnico. Vendar vse to le zato, da bi mladino navadili osnov smučanja. Alpsko smučanje logaško mladino ne privlači in v tej panogi nima nobenih pretenzij. Važno jim je le skakanje, ki se mu posvečajo z vsem srcem. Zato imajo v tej panogi tudi lepe uspehe in jih bodo verjetno imeli tudi v prihodnje. Vsega tega pa v Logatcu verjetno ne bi bilo, če ne bi v tem kraju tudi sicer posvečali veliko skrbi telesno-vzgojnemu življenju občanov nasploh. Med prvimi so bili, ki so uredili ob vzgojnem zavodu stezo Trim, prav tam tudi telovadnico Trim, pri dveh šolah gradijo telovadnici, ki bost služili tudi izven šolski mladini in tudi starejšim. Imajo dve šolski športni društvi, ki delujeta zelo uspešno. Zaradi številnih tekmovanj so nedavno ustanovili notranjsko tekmovalno skupnost, v kateri so poleg logaških športnih društev še društva iz Postojne, Idrije in Cerknice. S tem bodo mnogi pocenili tekmovanja. Pa ne če organizirane dejavnosti nasploh. V Logatcu je med občani velika želja in zanimanje za rekreacijo nasploh. V zimskem času imajo vsak teden turno smučanje. Občani se zberejo v starejši smučarski opremi in se podajo v bližnje kraje s turnimi smučmi. Z njimi presmučajo tudi po 15 kilometrov. Na takih rekreativnih pohodih, če jih tako imenujemo, sodelujejo vsi od najmlajših do najstarejših. Posebno je turno smučanje razširjeno ob nedeljah, ko je na smučišču večji naval. Turni smučarji se temu izognejo in pohitijo v okolico ter tako prebijejo nekaj uric na smučeh. Velik del telesno-vzgojne dejavnosti se odvija v tamkajšnjemu vzgojenem zavodu. Izredno prizadevno vodstvo zavoda posveča športnemu življenju učencev veliko pozornost. Zavedajo se, da je mladino treba v prostem času zaposliti s tisto dejavnostjo, ki mlade najbolj veseli. Zato so na pobudo vzgojiteljev, med katerimi so kar trije vaditelji telesne vzgoje pred kratkim uredili tako imenovani TRIM telovadnico z različnimi rekreativnimi napravami, ki jih mladina s pridom koristi. V zavodu so bili tudi med prvimi, ki so uredili Trim stezo, ki je prirejena za učence zavoda. V stezo so vključili tudi številna igrišča za košarko, nogomet, odbojko, tenis, balinišče in druga, ki so jih v zimskem času spremenili v drsališče in hokejsko igrišče. Vse te naprave pa koristijo vsak dan bolj tudi drugi občani Logatca. Ti se tudi v vse večjem številu udeležujejo številnih tekmovanj, ki jih prireja zavod. Naj omenimo le uspelo košarkaško ligo, v kateri igrajo tudi logaški šolarji in športniki.
O telesno-vzgojni dejavnosti v Logatcu bi lahko še veliko govorili. Pri vseh občanih je namreč čutiti željo po rekreaciji in športnem izživljanju, ki je zanje - kot pravijo -postala že vsakodnevna potreba,
Information:
Physical culture in the town of Logatec: children, ski-jumps, elderly men, skiing, a gym.
Original language summary:
Telesna kultura v Logatcu; otroci in odrasli, smučanje, smučarski skoki, pohod, telovadnica.
