Izhodišče: Kakovost življenja (KŽ) slovenskih bolnikov z rakom glave in vratu (RGV), zdravljenih z radioterapijo (RT), še ni bila sistematično ovrednotena z mednarodno uveljavljenimi orodji, kar bi ...omogočilo primerjavo z rezultati tujih raziskav. Metode: 40 bolnikov z RGV, zdravljenih s primarno (N=23) RT ali RT po operaciji (N=17), je pred pričetkom RT, ob koncu RT in 10–12 tednov po zaključku zdravljenja izpolnilo dva validirana in v slovenščino prevedena vprašalnika Evropske organizacije za raziskovanje in zdravljenje raka (EORTC): splošen vprašalnik QLQ-C30, namenjen bolnikom z različnimi vrstami raka, in vprašalnik QLQ-H&N35, namenjen bolnikom z RGV. Kot klinično pomembne smo opredelili statistično pomembne razlike med dvema meritvama, ki so znašale 10 točk ali več. Rezultati: Pred RT so imeli slabšo KŽ bolniki s traheostomo ali hranilno sondo, kadilci, bolniki s pridruženimi boleznimi in s človeškim virusom papiloma nepovezanimi raki. Intenzivnost zdravljenja (višji odmerek RT, dodatek kemoterapije k RT) je pomembno vplivala na KŽ ob koncu RT, ne pa tudi 10–12 tednov po zdravljenju. Analiza dinamike spreminjanja kazalcev KŽ je potrdila, da se v večini primerov stanje vrne na raven pred začetkom RT. Izjema so bili kazalci, povezani z okvarami bolnikovega sistema okušanja in slinjenja, ki so specifične za RT: njihova končna ocena je bila pomembno slabša kot ocena pred RT. Zaključek: Ocene različnih kazalcev KŽ pri slovenskih bolnikih z RGV pred, med in po RT so primerljive z rezultati podobnih analiz v tujini. KŽ po zdravljenju z RT je odvisna predvsem od stopnje okvar okušanja in slinjenja, kar vpliva tudi na požiranje.
Izhodišča: Imunoterapija z zaviralcem imunskih kontrolnih točk nivolumabom, zaviralnim protitelesom proti proteinu programirane celične smrti 1 (PD-1), predstavlja za bolnike z neozdravljivo ...ponovitvijo bolezni ali s sistemskimi zasevki ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu (P/Z PKGV), pri katerih je bolezen neobčutljiva na preparate platine, pomembno novo možnost zdravljenja. V primerjavi s citostatiki pomembno podaljša njihovo preživetje. Metode: Retrospektivna analiza zdravljenja z nivolumabom pri slovenskih bolnikih s P/Z PKGV, ki so prejeli prvi odmerek nivolumaba do marca 2020. Zbiranje podatkov je bilo zaključeno v septembru 2020. Uporabljene so bile opisne statistične metode in log-rank test. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 27 bolnikov. Srednji čas sledenja od prve aplikacije nivolumaba do konca opazovanja je bil 7,4 meseca, relativno šestmesečno celokupno preživetje pa 59% (95% interval zaupanja 41–78%). Odgovor na zdravljenje je bil pri 85% bolnikov ocenjen s kliničnim pregledom in rentgenskim slikanjem prsnega koša, pri čemer je bil pri 41% kot najboljši odgovor ugotovljen delen odgovor na zdravljenje. Imunsko pogojeni neželeni dogodki so se pojavili pri 30% bolnikov, pri čemer so bili vsi gradusa ≤2. En bolnik je bil sočasno z nivolumabom tudi obsevan. Zaključek: Glede na zbrane podatke se je tudi v slovenski populaciji bolnikov s P/Z PKGV zdravljenje z nivolumabom izkazalo za varno. Zaradi kratkega časa sledenja ugotovljene učinkovitosti ni mogoče primerjati z rezultati tujih raziskav. S pričakovano odobritvijo pembrolizumaba bodo zaviralci imunskih kontrolnih točk tudi v Sloveniji dobili mesto v prvem redu zdravljenja P/Z PKGV.
Kirugija glave in vratu med pandemijo covida-19 Zore, Sara Bitenc; Šifrer, Robert; Mavrič, Ajda ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
02/2022, Letnik:
91, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Kirurgija glave in vratu med pandemijo covida-19 je za zdravstveni sistem velik izziv. Pred kirurškimi posegi je potrebna ustrezna priprava in poznavanje vseh možnosti zdravljenja, da bolnik in ...zdravstveni delavci ne tvegajo okužbe. Treba je odložiti vse posege, katerih odložitev ne ogroža bolnikovega zdravja. Operacijske posege glede na nujnost delimo v tri skupine – v prvo skupino sodijo urgentni, neodložljivi posegi, v drugo skupino posegi, ki jih lahko odložimo za največ štiri tedne, in v tretjo skupino posegi, katerih odložitev za šest do osem tednov ne vpliva na izid zdravljenja. Pred predvideno operacijo je treba ugotoviti status okužbe bolnika z virusom SARS-CoV-2, razen ob urgentnih posegih, ki jih opravimo ne glede na status okužbe bolnika. Kirurški posegi glave in vratu se med seboj razlikujejo glede na možnost prenosa okužbe z virusom SARS-CoV-2 s pozitivnega bolnika na zdravstvenega delavca; pri tem upoštevamo predvsem verjetnost tvorbe aerosola med posegom. Med posege največjega tveganja sodijo endoskopske preiskave zgornjih dihal in prebavil ter žlez slinavk in operacije v tem področju, ki prekinejo sluznice. Te so: traheotomija, laringektomija, faringektomija, operacija raka ustne votline, transoralna laserska mikrokirurgija, transoralna robotska kirurgija. V skrbi za zdravje zdravstvenega osebja in bolnikov je med kirurškimi posegi nujna dosledna uporaba osebne varovalne opreme ne glede na okuženost bolnika.
Do nedavnega sta bila poglavitna dejavnika tveganja za nastanek ploščatoceličnega karcinoma orofarinksa kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Prognoza teh bolnikov je praviloma slaba, zaradi česar ...je zdravljenje intenzivno in multimodalno, kar edino nudi možnost ozdravitve, a hkrati povzroča resne neželene učinke. V zadnjih letih pa opažamo naraščanje incidence karcinoma orofarinksa, natančneje nebnic in jezične tonzile, pri bolnikih, ki so mlajši od tipičnih bolnikov s tem rakom in niso podvrženi škodljivim razvadam. Pri njih je povzročitelj karcinoma visokorizični podtip človeškega virusa papiloma (HPV). Ti bolniki v primerjavi s prvimi bolje odgovorijo na nekirurško zdravljenje in imajo pomembno daljše preživetje. Obenem to pomeni, da so ti bolniki agresivnega zdravljenja deležni v zgodnejšem življenjskem obdobju in morajo s posledicami tega živeti bistveno dlje. Zato se upravičeno poraja vprašanje, ali morda teh bolnikov s HPV povezanim rakom orofarinksa ne zdravimo pretirano agresivno. Predlaganih je bilo več načinov za zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja, znani pa so tudi že prvi rezultati raziskav. Ti potrjujejo, da je način deintenzifikacije zdravljenja s kombinacijo sočasnega obsevanja in cetuximaba, ki je nadomestil cisplatin oz. karboplatin, neuspešen. Bolj obetavni so zgodnji rezultati kliničnih raziskav, ki vključujejo bodisi manj invazivno kirurgijo ali zmanjšanje odmerka radioterapije, z ali brez predhodne izbire bolnikov, primernih za deintenzifikacijo, z uvodno kemoterapijo. Mnoge raziskave so še v teku in morda bodo izsledki že kmalu spremenili paradigmo zdravljenja v tej skupini bolnikov. Do takrat pa ostaja zdravljenje karcinomov orofarinksa enako za vse bolnike, ne glede na etiologijo njihove bolezni.
PDF
