Pričujoča študija poizkuša ugotoviti, ali lahko med dejavnike ranljivosti na podnebne spremembe štejemo tudi participacijo. Teza članka se glasi: kakovost participacije vpliva na ranljivost na ...podnebne spremembe. Za preverjanje teze je opredeljena ranljivost na podnebne spremembe in operacionalizirana kakovost participacije s pomočjo petih najpomembnejših dimenzij. Ta model je nato preverjen na odločevalskem postopku zagotavljanja poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane z uporabo poglobljenih polstrukturiranih intervjujev in analizo pisnih komunikacijskih virov. Ugotovljene so pomembne pomanjkljivosti v upoštevanju vseh petih najpomembnejših opredeljenih dimenzij participacije, zaradi česar je mogoče sklepati, da je nizka kakovost participacije omogočila ohranjanje visoke ranljivosti.
V članku so obravnavani praktični ukrepi za vključevanje rezultatov ocene tveganja zaradi izrednih vremenskih dogodkov v postopek prostorskega načrtovanja. Na primerih ocene tveganja zaradi žleda za ...prenosno in distribucijsko elektroenergetsko omrežje ter za vetrne elektrarne je predstavljen postopek, ki vnaša rezultate ocene tveganja v analizo ustreznosti prostora. Najprej je izdelana ocena tveganja za prenosno in distribucijsko omrežje zaradi žleda. Rezultati ocene tveganja so uporabljeni kot podlaga za presojo predlaganih različic tras visokonapetostnega daljnovoda in kot vhodni podatek za analizo ustreznosti prostora za umestitev vetrnih elektrarn. Različici za umestitev vetrnih elektrarn z upoštevanjem tveganja in brez tega smo primerjali z gospodarskega vidika in ugotovili, da lahko škode zaradi izrednih vremenskih dogodkov pomembno vplivajo na gospodarsko upravičenost načrta. Ugotavljamo, da lahko rezultate ocene tveganja na dva načina vključimo v načrtovanje elektroenergetske infrastrukture, in sicer s posodobitvijo inženirskih standardov in izogibanjem območjem, na katerih bi lahko nastale največje škode na infrastrukturi zaradi izrednih vremenskih dogodkov. Ocena tveganja je pomembna informacija, ki lahko vpliva na odločitve v zvezi z rabo prostora in tehničnimi ukrepi za povečanje odpornosti infrastrukture.
Prispevek obravnava osnovne strokovne termine v geografiji naravnih nesreč, s katerimi ne samo poimenujemo pojave, ampak vključujejo tudi teoretske in metodološke temelje stroke. Njihovi pomeni so ...obravnavani z vidika geografije, ki opredeljuje naravne nesreče kot sestavni del pokrajine in iz tega naj bi izhajal tudi geografski pomen teh izrazov. Poenotenje v okviru geografije je še pomembnejše zaradi interdisciplinarnega preučevanja naravnih nesreč, saj obstajajo precejšnje razlike med izrazjem sodelujočih strok.
Prispevek obravnava problematiko lokalnih vodnih virov na primeru Bele krajine - podeželske, kraške pokrajine v jugovzhodni Sloveniji. Na terenu smo inventarizirali 261 različnih vodnih virov, ...preučili njihovo nekdanjo in sedanjo rabo ter vlogo v življenju lokalnega prebivalstva in podali oceno njihove hidrogeološke občutljivosti ter hidroekološke ogroženosti. Z izgradnjo vodovoda so belokranjski vodni viri izgubili svoj tradicionalni vodooskrbni pomen, navezanost lokalnega prebivalstva nanje in vedenje o njih pa tone v pozabo. Kljub temu posamezne lokalne skupnosti v zadnjem času prepoznavajo njihovo naravno, kulturno in ekosistemsko vrednost, kar se zrcali v pobudah za ohranjanje, zaščito in obnovo posameznih vodnih virov. Večina belokranjskih vodnih virov je zaradi kraškega površja sicer zelo občutljivih za onesnaževanje, vendar pa je njihova dejanska hidroekološka ogroženost, ki izhaja iz človekovih dejavnosti v zaledju, razmeroma majhna.
The article examines issues of local water resources using Bela Krajina as an example - a rural, karst landscape in south-eastern Slovenia. In the field, we made an inventory of 261 different water ...resources, analysing their past and current use along with their role in the life of the local population and assessing their hydrogeological sensitivity and hydroecological threat they face. With the introduction of distributed water systems, water resources lost their traditional importance in terms of water supply, with local population’s reliance on and knowledge about them fading. Nevertheless, certain local communities have recently recognized their natural and cultural value, as well as their importance to ecosystems, which is reflected in initiatives for the preservation, protection and restoration of individual water resources. Most of Bela Krajina’s water resources are very sensitive to pollution due to the karst surface, however the actual hydroecological threat they face from human activities in their catchments is relatively low.
Prispevek obravnava problematiko lokalnih vodnih virov na primeru Bele krajine - podeželske, kraške pokrajine v jugovzhodni Sloveniji. Na terenu smo inventarizirali 261 različnih vodnih virov, preučili njihovo nekdanjo in sedanjo rabo ter vlogo v življenju lokalnega prebivalstva in podali oceno njihove hidrogeološke občutljivosti ter hidroekološke ogroženosti. Z izgradnjo vodovoda so belokranjski vodni viri izgubili svoj tradicionalni vodooskrbni pomen, navezanost lokalnega prebivalstva nanje in vedenje o njih pa tone v pozabo. Kljub temu posamezne lokalne skupnosti v zadnjem času prepoznavajo njihovo naravno, kulturno in ekosistemsko vrednost, kar se zrcali v pobudah za ohranjanje, zaščito in obnovo posameznih vodnih virov. Večina belokranjskih vodnih virov je zaradi kraškega površja sicer zelo občutljivih za onesnaževanje, vendar pa je njihova dejanska hidroekološka ogroženost, ki izhaja iz človekovih dejavnosti v zaledju, razmeroma majhna.
Introduction. Suicide is a multidimensional problem. Observations of family history of suicide suggest the existence of a genetic vulnerability to suicidal behaviour.
Aim. Starting with a historical ...perspective, the article reviews current knowledge of a genetic vulnerability to suicidal behaviour, distinct from the genetic vulnerability to psychiatric disorders, focused on clinical and population-based studies, and findings from recent molecular genetics association studies.
Method. The review includes peer-reviewed research articles and review papers from the professional literature in English language, retrieved from PubMed/Medline and PsycINFO.
Results. The research literature confirms a existence of a genetic vulnerability to suicidal behaviour. Even though the results of individual studies are difficult to compare, genetic influences could explain up to half of the variance of the occurrence of suicide.
Conclusion. Genetic vulnerability could be a distal risk factor for suicide, which helps us to understand the occurrence of suicide among vulnerable people. Ethical implications of such vulnerability are highlighted.
Uvod. Samomor je večrazsežnostni problem. S študijami družinskih anamnez samomorilnega vedenja je bilo ugotovljeno, da bi genetska komponenta lahko vplivala na občutljivost za samomorilno vedenje.
Namen. Članek skozi zgodovinski vidik proučuje današnje poznavanje genetske ranljivosti za samomorilno vedenje, ki se razlikuje od genetske ranljivosti za psihiatrične motnje v kliničnih in populacijskih študijah ter prikazuje ugotovitve zadnjih študij molekularno genetskih raziskav.
Metoda. Strokovni pregled vključuje raziskovalne članke in poročila iz strokovne literature v angleškem jeziku, pridobljene iz PubMed/Medine in PsycINFO.
Rezultati. Pregled obstoječe strokovne literature kaže na prisotnost genetske komponente kot dejavnika tveganja za samomorilno vedenje. Čeprav je rezultate posameznih študij težko primerjati, pa lahko genetski vplivi pojasnijo tudi do polovico različnih pojavov samomorilnega vedenja.
Zaključek. Genetska ranljivost bi lahko bila distalni dejavnik tveganja za samomor, kar nam pomaga razumeti pojav samomora med osebami s tveganjem za samomorilno vedenje. S tega pogleda so zajeta tudi etična vprašanja.
Prispevek obravnava travmatične in hujše stresne dogodke v življenju udeležencev programa Projektnega učenja za mlajše odrasle (v nadaljevanju PUM), javnoveljavnega programa neformalnega ...izobraževanja. Avtorica prikazuje rezultate kvalitativne raziskave te izjemo ranljive skupine mladih (čustvena nepismenost, socialna ranljivost, zloraba drog, obravnava pri prekrškovnih organih idr.), ki se dotikajo globljih, netransparentnih vzrokov opustitve šolanja, katerih korenine segajo v pretekle travmatične dogodke. Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 120 udeležencev iz devetih šol s programom PUM, kažejo, da je njihova pogostost med PUM-ovci v primerjavi s slovenskim vzorcem večja pri večini travmatičnih dogodkov, pri čemer nekatere vrednosti drastično odstopajo. Pri vpogledu v travmatične do- godke je posebej poudarjen relacijski vidik. S tega vidika se načini za njihovo preseganje iščejo v razgraditvi temeljnih afektov, ki spomin na te dogodke prek mehanizma kompulzivnega ponavljanja ohranjajo tako v odnosih, v katere tak posameznik šele vstopa, kakor tudi pri prenosu na prihodnje generacije.
Vključevanje strokovnega znanja v postopek prostorskega načrtovanja prispeva k temu, da so odločitve o prostorskem razvoju sprejete skladno s cilji trajnostnega razvoja. Študije ranljivosti okoljaso ...ena od načrtovalskih strokovnih podlag, katerih vloga je vnaprejšnje opozarjanje pred prekomernimi vplivi razvoja na okolje. Zaradi intenzivnih razvojnih pritiskov je upoštevanje varstvenih ciljev v državah v tranziciji še posebno zahtevno. Bosna in Hercegovina (BiH) je primer države, ki je kljub politično-upravnimtežavam, s katerimi se srečuje, prepoznala pomen strokovnih podlag za prostorsko načrtovanje. V prispevku je prikazana študija ranljivosti za prostorski načrt kantona Sarajevo, ki bo vzorčni model za pripravodrugih prostorskih načrtov v BiH. V nasprotju z najbolj razširjeno predhodno uporabo študije ranljivosti je bila v predstavljenem primeru ta uporabljena naknadno, pri čemer smo s prekrivanjem načrtovalskih kart s kartami ranljivosti ugotavljali skladnost prostorskega načrta z okoljevarstvenimi zahtevami. Kljub temu, daso cilji načrta v skladu s trajnostnim razvojem, pa je na ravni prostorskih opredelitev drugače. Rezultati so namreč pokazali, da v povprečju četrtina predlaganega razvoja posega na območja, kjer je pričakovati velike vplive na katero od sestavin okolja. Za te površinesmo predlagali iskanje alternativnih lokacij oziroma oblikovanje usmeritev za podrobnejše načrte, v katerih je treba določiti strožja merila in pogoje za gradnjo ; The potential of spatial planning to achieve sustainable development can be improved with expert input inthe planning process. Vulnerability study provides knowledge about vulnerability of natural resources to development. Intense economic pressures in transition countries make sustainable spatial developmentespecially challenging. Bosnia and Herzegovina is an example of transition country, which recognized the importance of knowledge support for planning and explicitly requires vulnerability studies as an input in the planning process. The environmental vulnerabilitystudy presented in this contribution was prepared for spatial plan for the Canton Sarajevo and will serve as a model case for other plans. Differently from prevailing ex ante use of vulnerability studies it was applied ex post, whereby the environmental compliance of the plan was assessed by overlaying it with vulnerabilitymaps. The results have shown that although the objectives of the plan follow sustainability principles, its land use designation is much less environmentally oriented. An average of 25% of planned development involves areas, which are very vulnerable from one ormore aspects. We propose to find alternative sites for these areas or to provide very strict regulations and conditions for building in detailed plans.
Pojem ranljive skupine označuje družbene skupine, ki imajo v primerjavi z drugimi skupinami manj virov in so zato prikrajšane že v izhodiščnem položaju. Eno od področij, na katerem je ranljivost ...lahko usodna za celotno življenje posameznikov in njihovih družin, je prav gotovo stanovanjsko področje. Na stanovanjsko ranljivost vplivajo tako institucionalni in strukturni, kot osebni in odnosni dejavniki ter je povezana z različnimi družbenimi skupinami. V članku analiziramo stanovanjske razmere ranljivih skupin v Mestni občini Ljubljana. Podrobneje je opisan njihov ekonomski položaj in njihove stanovanjske strategije, ki ponazarjajo kakšne možnosti imajo ranljive skupine za izboljšanje svojega stanovanjskega položaja in reševanje stanovanjskih težav. Pri tem se osredotočimo na naslednje ranljive skupine: enostarševske družine, družine z otroci, starejši in revni. Rezultati analize kažejo, da bi bili potrebni specifični inštrumenti podpore ranljivim skupinam tudi v lastniškem stanovanju, članek pa opozarja tudi na nevarnost razraščanja nekakovostnih in poceni najemnih stanovanj.
PDF
