Osnovno vprašanje, ki povezuje obe stroki, etnologijo in geografijo, je odnos človeka do naravnega okolja v pasivni in aktivni obliki (kot prilagajanje naravnim razmeram ali njihovo preoblikovanje). ...Čeprav je težko potegniti ostro ločnico med prilagajanjem geografskim razmeram in bolj ali manj zavestnim in opaznim poseganjem vanje, se bom skušal omejiti predvsem na problematiko kulturne adaptacije, ki jo označujem tudi z izrazom geografski ali ekološki determinizem.
Dr. prof. Rajko Pavlovec (1932 – 2013) vrhunski slovenski geolog in paleontolog na enem svojem neštetih raziskovanjih, tokrat na Pivki.Dr. Rajko Pavlovec je po starih starših doma s Kilovč, kamor se ...je pogosto vračal. Žal je bila živa vez s sorodniki prekinjena že leta 1914, njegovi sogovorniki so komaj kaj vedeli povedati o njegovih prednikih in stricu slikarju Francu Pavlovcu. Potem, ko mi je teta Francka z Mežnarije na Topolcu povedala, da se je ena od Mežnarjevih deklet omožila k Pavlovičevim, nas je ta informacija še bolj povezala. Pavlovčevi so bili še pogosteje naši dragi gostje v Bistrici, pri Novakovih ob reki Reki in mi pri njih v Ljubljani, da celo na Kladju, kjer so imeli družinski vikend in pri Novakovih ob reki Reki.Ob enem takih obiskov nam je v Pivki (izza samopostrežne trgovine) predstavil svoje raziskovalno delo na terenu. Proučil je kamenine na enem izkopu in kaj kmalu ugotovil, da gre za obsežen plaz star več tisočletij. Prof. Pavlovca sem pospremil tudi pri iskanju fosilov numilitov na podgrajskem podolju in nad Kuteževim. Bilo je zelo poučno.Prof. dr. Rajko Pavlovec je bil tudi predsednik Slovenskega geološkega društva in predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije. Bil je predavatelj na obeh slovenskih univerzah in mnogih evropskih univerzah.Posebno ljubezen je gojil do drobne grafike, kar ga je vodilo v krog svetovno znanih likovnih umetnikov. ¸Bil je ustanovitelj in dolgoletni tajnik Društva Ex libris Sloveniae, ki je bilo cenjeno tudi v svetovnem merilu. Po njegovi zaslugi smo v Ilirski Bistrici organizirali mednarodno razstavo ekslibrisov in gostili eminentne likovnike iz mnogih krajev sveta. Z njim in dr. Janezom Bogatajem smo pripravili članek o edinem ekslibrisu, ki ga je leta 1910, za domačina Edvarda Bubniča, izdelal slikar Hinko Smrekar. Več o strokovnem delu prof. dr. Pavlovca prinaša članek Jerneja Pavšiča in Vasje Mikuža v Proteusu 74/5, Foto Vojko Čeligoj, (vč/605)
V 40 letih delovanja Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je pri raziskavah sodelovalo 9 geografov. Med njihovimi 800 objavljenimi deli jih 205 obravnava prostorsko problematiko krasa. Od skupno ...330 elaboratov jih je 80 aplikativne narave in pri večini so soavtorji tudi geografi.
PDF