Ko se študenti/ke prvič srečajo s prevajanjem, še posebej v nematerni jezik, je razkorak med znanim in novim velik in zahteva drugačne pristope, prilagojeno progresijo, postavljanje ožjih didaktičnih ...ciljev, ki omogočajo hkratno razvijanje prevajalskih kompetenc in zagotavljajo jezikovno sprejemljivost prevodov, prevajalskih vaj pa ne spreminjajo v jezikovni pouk.V naši raziskavi, v kateri smo združili uveljavljeno empirično metodo protokola glasnega razmišljanja in metodo dela prevajanja na pogled, smo preverili, kako se študenti/ke znajdejo pri prevajanju kulturno specifičnih besedil v materni in nematerni jezik, ali pri tem upoštevajo rezultate besedilne analize in kako udejanjajo prevodno naročilo. Z analizo smo pokazali, da so poskusne osebe sicer ustrezno prepoznale kulturno specifične elemente in poiskale kulturne ustreznice, hkrati pa so zaradi pomanjkljive ali izpuščene prevodno usmerjene besedilne analize nastajali funkcijsko nesprejemljivi prevodi.
Padanje natalitete v EU in SLovenljl pod raven naravne reprodukcije prebivalstva nam daje osnovo za hipotezo, da bo prebivalstvo starega kontinenta izumrlo. Takšna projekcija bi bila možna, če ne bi ...bilo bistvenih priselitev iz zunajevropskih držav, »selitve narodov«, vojn ver in civilizacij. Posledice takšnega izumiranja so danes vidne v vzhodnem delu Nemčije, kjer ostajajo zapuščena blokovna naselja iz časa socializma. Ni prebivalcev, ki bi jih še potrebovali za stanovanja, celo pri porušitvi ni potreb za nove – drugačne urbane rabe. Preostaja le ponovno vzpostavljanje narave. V nekdanji DDR je prihodnost Evrope že tukaj. Tudi v Sloveniji načrtujemo strategijo prostorskega razvoja brez upoštevanja skorajšnjega padanja prebivalstva. Prostor varujemo pred ljudmi, ki jih ne bo. Natura 2000 se bo sama od sebe razširila čez pretežni del dežele. Tudi najnovejša vladna strategija razvoja do leta 2013 je brezbrižna do demografska kolapsa. Toda članek, ki je pred nami, ne bo suhoparna znanstvena projekcija. Raje si preberimo zgodbo.
Pride čas, ko se človek odloči, da bo zapisal, kaj vse je počel in doživel v svojem življenju. Če gre za osebna doživetja, so to spomini, če pa gre za stroko je to pač kronika, včasih ju je težko ...ločiti. Osebno sem se najprej lotil opisovanja razvoja geodezije v Sloveniji za obdobje 1945-2000, kjer sem deloval polovico zaposlitvenega obdobja - od terenskih del do vodstvenih opravil na izvajalskem in upravnem področju. Od tod me je zaneslo v prostorsko in urbanistično planiranje, kjer sem izpolnil še drugo polovico aktivnega delovanja. Kronika geodezije je zadnji dve leti izhajala v Geodetskem vestniku; na vrsti je obdobje, ki je bilo veliko bolj viharno kot prvo, prepletalo se je s politiko, kar sem občutil na lastni koži. Ampak, bilo je vredno, spoznal sem nove prijatelje, s katerimi smo skupaj orali ledino in tudi zapustili strokovno dediščino.
PDF