Materialne omejitve ter inercija »komunitaristične« miselnosti, ki izhaja iz tradicionalizma in socializma, so tudi v stanovanjskem načrtovanju in urbanizmu izrinjale pozornost do vprašanj o ...individualni svobodi in zasebnosti človekovega bivanja. To praznino poskuša avtor zapolnjevati z opravljeno raziskavo na Koprskem, tako da izkustveno gradivo sistematizira v šest tipov zasebnosti: vizualno, akustično, informacijsko-komunikacijsko, glede na obiske, emisije in varnost. Zasebnost obravnava kot obvladovanje, ne pa kot apriorno izključevanje vplivov ali samega sebe iz okolja. Težavnost uveljavljanja zasebnosti se povečuje z zgoščanjem naseljevanja in še posebno v vse bolj privlačnem obalnem pasu, kar terja bolj domiselno odzivnost tudi v arhitekturi in urbanizmu. Physical limitations and inertia of the »communitarian« mentality that stem from traditionalism and socialism have discraded necessary attention to issues on individual freedom and residential privacy even in planning of housing and urbanism. The author tries to fill this gap with the accomplished research on Koper, thus systemising the experiential data into six types of privacy: visual, acoustic, information-communication, visits, emissions and security. Privacy is seen as mastering and not before hand exclusion of influences or oneself from the environment. Problems of enforcing privacy increase with the densening of settlement and especially in the increasingly attractive coastal belt, implying imaginative responsiveness even in architecture and urbanism.
Potekajoči družbeni procesi mi dovoljujejo sklepati, da mora vse človeštvo sprevideti veliko priložnost spremeniti smer razvoja iz tržnega v tistega človeškega, trajnostnega merila kot edine smeri, ...ki zagotavlja celovit razvoj. Pri doseganju te spremembe je najpomembnejša ugotovitev, da je mogoča brez čudežnih tehnologij ali drastičnih družbenih transformacij. Najprej je treba ljudem omogočiti prenos osnovnih znanj, še zlasti v manj razvitih državah in mlajšim generacijam. Brez iskrene politične volje je skupna prihodnost nedosegljiva. V tem besedilu sem poskušal predstaviti možne prihodnje dogodke, če se vzpostavi družba nedialoga. Trajnostni razvoj je edina pravilna pot, če želimo priti tja, kamor gremo – k baginji vsega človeštva. Current ongoing societal processes allow me to say that all humanity must foresee the great opportunity to change direction from market driven development to human scale sustainable development as the only way to achieve whole scale growth. In the achievement of this transition the most important observation is that it could be achieved without miraculous technologies or drastic transformations of human societies. The main requirement is the translation of basic knowledge to the people, especially in less developed countries and to the younger generations. Without sincere political will our common future cannot be reached. In my essay I tried to demonstrate what may happen in the future, if the no-dialogue community develops. Sustainable development is the only correct route if we want to get where we are going – the future well being of all human kind.
Domžale so mesto brez starega mestnega jedra. Preobrazile so se iz štirih samostojnih vasi: Stoba, Štude, Spodnjih in Zgornjih Domžal. Po združitvi z naselji Depala vas in Šentpavel so postale mesto. ...Problemi in možnosti pri oblikovanju mestnega središča Domžal niso omejeni le na središče, ampak so povezani s položajem Domžal v urbani konurbaciji ljubljanske mestne regije. Intervencije v domžalskem širšem in ožjem prostoru bi morali načrtovati na osnovi komplementarnosti, ki potencial mesta in njegovo identiteto povečuje, ne pa na isnovi konkurenčnosti. Pri oblikovanju, načrtovanju in izvajanju preureditve središča Domžal je potrebno naprej preveriti vpliv vsaj treh omrežij v prostoru: cestnega omrežja, omrežja javnega prometa in programskega omrežja. Domžale is a town without a historic core. It transformed by integrating four former independent vilaages: Stoba, Štude, Upper and Lower Domžale. After joining with the settlements Depala vas and Šentpavel it became a town. The problems and possibilities of designing the town centre of Domžale are not limited to its centre, but are connected to the position of Domžale within the urban conurbation of the Ljubjana metropolitan region. In the case of Domžale intervention in the wider and closer area should be based on complementarity, that increase the potentials of the town and its identity, rather than competitiveness. In the design, planning and execution of redesigning the town centre at least three spatial networks have to be examined beforehand: the road network, the network of public transport and the network of programmes.
Mesto je, podobno kot človeško telo, organizem, ki funkcionira na principu soodvisnosti posameznih sestavnih delov. Njegove najmanjše osnovne enote - zgradbe - rastejo, se starajo, odmirajo in ...nadomeščajo z novimi. Proces, ki se odvija vso življenjsko dobo mesta. Zgradbe kot pretvorniki vzpostavljajo razmerje do okolja, v katerem se nahajajo. Poleg organizacijsko-funkcionalnega vidika, sprejemanja različnih virov (energije, vode, zraka) in oddajanja njihovih „destilatov“ je pomemben element njihova likovna podoba, pri čemer je fasadna lupina prvi in glavni posrednik informacij. V smislu neposredne vizualne komunikacije med notranjim in zunanjim prostorom obstajajo običajne fasade in fasade brez odprtin, tako imenovane „slepe fasade“, ki se v urbanem sestavu pojavljajo namerno ali naključno, za daljši ali krajši čas.
PDF