Razprava kaže, kako so znali predstavniki katoliškega razsvetljenstva izkoristiti obstoječe socialne strukture sočasnih bratovščin za lastne reformne cilje. Analiza se osredotoča na pomembno vlogo, ...ki jo je odigrala augsburška škofija. Teologi, najodgovornejši za to prizadevanje, so bili hessenski deželni grof Jožef iz Darmstadta, ki je bil leta 1740 izvoljen za knezoškofa v Augsburgu, in dva od njegovih najtesnejših svetovalcev, njegov osebni tajnik Giovanni Battista de Bassi in avguštinski kanonik Eusebius Amort iz Pollinga. Njihovi cilji se izjemno skladajo z vsebino novih stropnih poslikav v bratovščinskih cerkvah, naročenih okoli srede 18. stoletja. Dokaz za to so freske (1749–1754) Johanna Baptista Zimmermanna v romarski cerkvi Bičanega Odrešenika v Wiesu, ki se povsem osredotočajo na pobožnost do Kristusa, prav tako kot freske (1774) Johanna Josepha Antona Huberja v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Unterdiessnu. Drugi cilj reformatorjev – pomagati pomoči potrebnim s sredstvi bratovščin – se pomenljivo odraža v freskah (1764/65 in 1783) Christiana Thomasa Winka v župnijski cerkvi v Haagu na Amperi.
Prispevek obravnava enega od temeljnih priporočil MacBridovega poročila o demokratizaciji komunikacije in informacije v kontekstu novih okoliščin postnacionalne evropske javnosti. S pojmom ...postnacionalne javnosti opredeljujemo dvoumno (utopično) konstitucijo integrirane nadnacionalne sfere evropskega političnega in kulturnega državljanstva na eni ter (dejanske) globalizirane javnosti individualiziranih potrošnikov na drugi strani. Oba aspekta tvorita povezano in soodvisno strukturo, ki določa prihodnost medijske demokracije glede na »tradicionalne« hegemone evropske javne kulture. Ob teh vzporedno nastajajo transnacionalni državljanski prostori, ki postnacionalno konstelacijo dodatno fragmentirajo s procesi začasnih, situacijskih in nepredvidljivih pripadnosti dvema ali več javnostim. To preurejanje modernih nacionalnih medijskih krajin predstavlja velik izziv za teorijo demokratizacije komunikacije in informacije, vključno s klasičnimi delitvami na vključujoče in izključujoče razpravljanje (deliberacijo), manjšine in hegemone večine, homogeno, dialoško in večglasno komunikacijo. Ključni argument v tem prispevku je, da sta transnacionalizacija in postnacionalna dispozicija razstavili enotnost pojmov medijske demokracije ter da je demokratizacija informacije danes neizogibno odvisna od družbene moči, da namesto skupinskih mobilizira individualistične želje po emancipaciji in utopičnih prihodnostih.
This article considers one of the key recommendations of MacBride report on democratization of communication and information in the context of changed conditions of post-national European public. The notion of post-national public is defined as an ambiguous (utopian) constitution of an integrated supranational sphere of European political and cultural citizenship on the one hand, and the (actual) globalized public of individualized consumers on the other. Both aspects form an interrelated and co-dependent structure which frames the future of media democracy in relation to traditional hegemonic European public cultures. Amidst these, new transnational citizenship spaces are emerging which, by virtue of temporary, situated and contingent belongings to two or more publics, further fragment the post-national constellation. The reorganization of modern national media scapes presents a major challenge for theory of democratic communication and information and concerns a rethinking of divisions such as inclusive and exclusive deliberation, minorities and hegemonic majority, homogeneous, dialogic and poly-vocal communication. The key argument in this paper is that transnationalization and postnational disposition brings a deconstruction of semantic coherence of key concepts of media democracy; and that democratization of information irrevocably depends on the power to mobilize, instead of group will, individual desires for emancipation and utopian futures.
The book deals with the correspondence of Žiga Zois Baron Edelstein, the most important Enlightenment-era patron and mentor of Slovenian poets, writers, and scholars. The first part of the book ...defines the position of Zois’ correspondence within the history and the genre of the letter. The second part examines its importance for Slavic national revivals. Zois’ network at the end of the 18th and in the beginning of the 19th centuries linked into Enlightenment-era Republic of Letters the greatest intellectuals of the Central Europe and the Balkans. With the centers in Ljubljana and Vienna it did not only instructed Slovenian writers and scholars, but also supported all Slavic cultural nationalisms in Austrian empire.
Čez rob modernizma Igor SAKSIDA
Slavistična revija,
04/2004, Letnik:
52, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Esej izhaja iz pojmovanja otroštva v razsvetljenski mladinski poeziji, ki se je vzpostavila tudi kot nasprotje otroški ljudski tvornosti, nato pa prikazuje bistvene premike v vključevanju otroške ...igrivosti pri starejših in sodobnih pesnikih, vse do odstopa od modernistične igre v najsodobnejši mladinski poeziji.
Članek obravnava podobo protestantske književnosti v starejših pregledih slovstva na Slovenskem, ki so jih med letoma 1560 in 1831 sestavili Primož Trubar, Tomaž Hren, Janez Vajkard Valvasor, Janez ...Gregor Dolničar, Valentin Vodnik Heinrich Georg Hoff, Anton Rožič, Jožef Kalasanc Erberg, Franc Metelko in Matija Čop. Na podlagi analize njihovih besedil razloži razvoj odnosa reformacije, predvsem do njene književnosti, kakor so ga oblikovali izobraženci na Slovenskem v obdobjih protireformacije, baroka in razsvetljenstva.
PDF
