Raziskovanje ljubljanske Opere odpira opazovanje različnih področij delovanja te ustanove – umetniškega, organizacijskega in nenazadnje družbenega –, ki se v soodvisnosti vzajemno prepletajo in ...vplivajo na temeljno poslanstvo umetniškega zavoda – uprizarjanje glasbenogledališkega dela ter v širši perspektivi posredovanje in etabliranje umetnostnih teženj operne hiše. Pričujoči prispevek osvetljuje čas ljubljanske Opere med obema vojnama, v ospredje pa postavlja vprašanje operne režije oz. umetniško emancipacijo opernega režiserja skozi prizmo najpomembnejših akterjev te ustanove.
Po drugi svetovni vojni je veliko slovenskih gledaliških umetnikov in umetnic prišlo v Srbijo, da bi si ustvarili kariero v gledališču. Nekateri so se tu naselili za stalno, drugi so se vrnili v ...Slovenijo ali se odselili v umetniška središča v regiji ali drugod po svetu. Dostopni viri tem migracijskim procesom ne posvečajo prevelike pozornosti, saj je z umetniškega, geografskega in strokovnega vidika prav mobilnost neločljiva značilnost gledaliških umetnikov. Cilj tega pilotnega projekta je začeti diskusijo o migracijah med gledališči na območju nekdanje Jugoslavije. Zbrani podatki bodo pripomogli k spodbujanju in bogatenju ustvarjalne identitete tako posameznikov kot celotne skupine ter s tem gledališke umetnosti nasploh.Od leta 1945 do 2013 je bilo v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu za krajši ali daljši čas zaposlenih približno štirideset slovenskih umetnikov, ki so delovali v treh osnovnih ansamblih, orkestru, operi in baletu. Poleg njih so kostumografi delovali na vseh področjih hkrati in tako pripomogli k razvoju in rasti gledališča. Članek predstavlja biografije nekaterih pomembnih umetnikov z različnih gledaliških področij in tako osvetljuje osnovni okvir migracijskih procesov med gledališči. Sklenemo lahko, da so slovenski umetniki znatno prispevali k razvoju gledališke umetnosti v Srbskem narodnem gledališču. Ta tema bi si v prihodnje zaslužila več pozornosti, saj bi s tem prispevali k razumevanju razsežnosti in pomembnosti migracijskih procesov v različne smeri, a znotraj ene institucije – gledališča.
U ovom radu tematiziram dijelove vlastite glumačke i redateljske pozicije, kao i fenomen njihove naknadne re/interpretacije. Koji su mogući razlozi naknadnih tumačenja? Jesu li i akteri umjetničke ...prakse skloni revizionizmu kako bi se uklopili u društvene trendove? Osigurava li priključenje dominantnoj struji ugodan osjećaj obećanja popularnosti i društvenog etabliranja unutar dominantnog »Mi«? Postavlja se pitanje gradi li »manifestno« prihvaćanje »različitog« transmoderne jednu od alatki stvaranja nove snažne skupine, onog »Mi« koje nudi obećanje popularnosti i novih angažmana? Radi li se o svojevrsnoj estradizaciji pristupa »drugačijem« i »drugom«?
Prispevek obravnava razvoj operne režije na Slovenskem med obema svetovnima vojnama, s poudarkom na opernih predstavah ljubljanske Opere. Avtorica predstavi profil opernega režiserja, povezave z ...gledališko režijo ter vplive pomembnih evropskih gledališč in šol. Sledi prepletanju zakonitosti estetike gledaliških in opernih predstav, ki so nastajale pod vodstvom vidnejših režiserjev ljubljanske Drame, kot so bili Osip Šest, Bratko Kreft in Ciril Debevec.
Prispevek obravnava razvoj in profil opernega režiserja na Slovenskem med obema vojnama, pri čemer se avtorica naslanja na ljubljansko Opero, v povezavi s tamkajšnjo Dramo. Pri tem ugotavlja vpliv ...gledališke režije na razvoj v operni hiši, interakcijo z evropskimi gibanji ter obravnava najpomembnejše osebnosti, ki so vplivale na oblikovanje režije v Operi v Ljubljani.
Prispevek obravnava različne oblike uprizoritvenega besedila, kar je še vedno dokaj nov pojav v sodobnem gledališču, ki terja nova orodja za analizo. Strukturna transformacija zapisanega besedila v ...uprizoritev, vključno z gledalčevo vlogo pri tem, potrjuje dejstvo, da uprizoritveno besedilo ne pomeni preprosto nove vrste zapisanega besedila, še toliko manj pa novo vrsto gledališkega besedila, temveč prej neke vrste bistveno spremenjen hipertekst. Uprizoritveno besedilo bi lahko poimenovali tudi odprto besedilo uprizoritve v smislu, da zahteva od gledalcev, da tudi sami postanejo aktivni so-pisci. Bi lahko potemtakem uprizoritveno besedilo definirali kot scenic écriture, kolektivno pisanje, hipertekst ali celo écriture corporelle? In kako bi ga bilo mogoče prevesti z odra na papir, da bi ga tako ohranili za prihodnje študije? Uprizoritveno besedilo ne more obstajati brez svojega avtorja (ali avtorjev), zato prispevek obravnava uprizoritve skupin The Wooster Group in Motus in pa Renéja Pollescha, Jorisa Lacoste, Mila Raua ter Oliverja Frljića, ki vsi nenehno proizvajajo uprizoritvena besedila skupaj z igralci, pri tem pa ne ločujejo procesa pisanja od režije.
Prispevek obravnava razvoj glasbeno-gledališke režiji v slovenskem gledališču v času delovanja Dramatičnega društva in Deželnega gledališča do leta 1914. Avtorica skuša odgovoriti na vprašanja, kdo ...so bili posamezni akterji, ki so zaznamovali razvoj glasbeno-scenskih uprizoritev, katere gledališke šole so zastopali, kakšni sta bili njihova poklicna naravnanost in narodna pripadnost, ter ugotavlja interakcijo med gledališkim in glasbeno-gledališkim uprizarjanjem.
Rad proučava kontekst i efekte adaptacije jednoga od ključnih tekstova hrvatskog književnog kanona, pastorale Dubravka Ivana Gundulića. Razmatra se status ovoga teksta u hrvatskoj kulturi i u ...hrvatskoj književnoj povjesnici. Također se, osim književnopovijesne i kulturnopovijesne sudbine teksta, analizira i društveni trenutak u kom je nastala adaptacija te kakav je sudnos između konkretnih povijesnih događaja i adaptacije. Prikazuju se strategije kojima je redatelj-adaptator u okvirima tada politički mogućega, diskretno komentirao tadašnji povijesni trenutak i na koji je način odigrao vrlo suptilnu »igru skrivača« s nositeljima političke i društvene moći.
U suvremenom hrvatskom lutkarstvu uočavaju se dvije, oštro suprotstavljene, skupine predstava. Jednu skupinu režiraju glumci, glumci lutkari, odgojitelji ili pripadnici drugih profesija. Premda i ...među njima ima donekle uspjelih predstava, one se uglavnom odlikuju nepoznavanjem osnovnih pravila zanata (nerežija). U istu skupinu ulaze i predstave koje režiraju dramski redatelji, čije predstave, i one loše i one malo bolje, pokazuju potpuno nepoznavanje, nerazumijevanje, dapače posvemašnju nezainteresiranost za specifičnost medija u koji kao da su zalutali. Vrlo često te su predstave posve sterilne, bezidejne, nemaštovite i potpuno nelutkarske (antirežija). Na drugoj su strani predstave koje režiraju talentirane i školovane lutkarske redateljice, čije se predstave odlikuju potpunim skladom ideje i provedbe, ravnotežom misli, emocije i forme (režija, dapače autentična lutkarska režija).
Autorstvo u operi Lederer, Ana
Dani Hvarskoga kazališta,
10/2020, Letnik:
46, Številka:
1
Paper
Odprti dostop
Nova redateljska čitanja (Regietheater) od sredine pedesetih godina 20. stoljeća mijenjaju scensku sliku opernoga kazališta. Istodobno, otvara se i trajno polemičko pitanje o autorstvu u opernom ...kazalištu, što ga je gotovo kao sinonim za kreativnu inovativnost i originalnost scenskoga čitanja operne partiture definitivno prisvojila dominantna umjetnička figura redatelja: gdje su granice autorstva operne režije (ali i dirigenta) u odnosu na skladateljsko autorstvo partiture te može li se i u kojem slučaju se mora partitura obraniti od originalnosti autorstva operne režije odnosno koja je granica zaštite skladatelja od redateljskih čitanja. Iskušavanjem različitih glazbenih interpretacija i redateljskih estetika, izaziva se i različit odnos publike i kritike prema autorstvu operne režije, a u kontekstu hrvatskog opernog kazališta i na pozadini izvedbenih tradicija posebice opernih djela željeznoga repertoara. U članku se analiziraju produkcija i recepcijski odjeci provokativnih redateljskih čitanja Bizetove Carmen (2007.) i Verdijeve Aide (2013.) u Operi HNK u Zagrebu.
PDF
