Orkestralni opus uvršča Demetrija Žebreta (1912–1970) med osrednje slovenske glasbene moderniste 1. polovice 20. stoletja. Prispevek poskuša odgovoriti na vprašanje, kako se je spremenil slog ...skladatelja v njegovih orkestralnih delih od leta 1944 naprej, zlasti v simfonični pesnitvi Svobodi naproti (1944), ki je tipičen primer umetnine v presečišču zmernega modernizma in socialističnega realizma na tematiko NOB.
Ce velja teza, da so »v knjizevnostih Srednje in Vzhodne Evrope byronovske oblike epike pomagale realisticnemu romanu« (Neupokojeva 1973: 42), je bil byronizem in njegove ustvarjalne metode v ceskem ...okolju znan po posredovanju zgledov iz evropskega konteksta, vkljucno z Mácho. Byronova dela so bila dostopna vecinoma v poljskih in nemskih prevodih, neredko tudi v originalih. Pogostnost Byronovih prevodov je narasla ravno v 50. letih 19. stoletja; prvi celotni prevod Neveste iz Abide je izsel leta 1854 po zaslugi J. V. Frica. Starejsa pozitivisticna dela (J. Durdík, J. Vlcek, M. Zdziechowski itd.) so opredeljevala Byronov vpliv na cesko poezijo (zlasti na Pflegra) kot nefunkcijsko presaditev zanrskega modela lirsko-epske povesti. V resnici je slo bolj za zavedno izrazeno idejno sorodnost, za spontani izraz umetniskega obcudovanja osnovnih potez byronovske poetike, ki zajema tako naravno liriko melanholicne zalosti kot revolucijski titanizem vnetega upora proti vsem vrstam nasilja in zatiranja. »Danes je poseben dan. Do konca sem namrec prebral Byrona«, je ze leta 1853 v svoj dnevnik zapisal devetnajstletni Pfleger. »Kako me je prevzel ta mocan duh ... njegove pesmi se tako gorece zavzemajo za svobodo ... njegova Lirika me je cezmerno prevzela« (Velemínský 1901-1902: 256). Pflegrovo vrednotenje Byrona je nehote opozorilo na izbirni vidik recepcije, tj. na specificno narodno in individualno obliko t. i. byronizma. Medtem ko je bil v anglosaski sferi pesnik razumljen kot avtor na meji med klasicizmom in romantiko in sta bili v njegovem ustvarjanju poudarjeni subjektivna in aristokratska plast, je bil Byron v srednjeevropskih knjizevnostih pod pritiskom domacih razmer pojmovan kot slogovno »cist« romantik, njegovo ustvarjanje je postajalo sinonim pravicnega boja za clovesko in narodno svobodo, tj. boj za ideale, ki so bili lastni ravno majevcem. Dejstvo nespornega vpliva Byronovih del na mlado literarno inteligenco 50. let ne smemo interpretirati enostransko ali nekriticno precenjevati. »Nekdaj se je v nasih krogih govorilo o Byronu kot o nekem dvomljivem talentu, za katerega je bilo znacilno, da je bil razrvan«, je zapisal V. Hálek v N arodnem casopisu 1874. »Tega Byrona je pri nas presegel vsakdo, ki ni bil razrvan« (Hálek 1954: 152). Postopno sprijaznjenje z byronizmom na Ceskem je obenem pomenilo tudi njegovo preseganje: byronski junaki so bili reseni oznak vsesplosnosti in umesceni v konkretno okolje ceske realnosti. Narodni prerod, nanasajoc se na cesko ali slovensko oz. srednjeevropsko situacijo, lahko upraviceno razumemo kot osrednje obdobje katere koli novejse zgodovine, na zacetku katerega nekaj intelektualcev razglasa svoje »domoljubne« teznje in na koncu katerega stoji skupnost v obliki moderne (drzavljanske) druzbe, tj. konstituiran narod z vsemi bistvenimi atributi, vkljucno z lastno kulturo in tudi knjizevnostjo. Pot od zacetne tocke »prebujenja« do stanja nedvomnega obstoja naroda ze stoletja vznemirja raziskovalce najrazlicnejsih strok, ki razpravljajo o tem, ali je bil ta proces rezultat genialnih dejavnosti pescice posameznikov, nekaksen »cudezni« otrok, cigar zorenja ni bilo mogoce vnaprej napovedati, ali pa gre za mehanicni odtis spremembe druzbeno-ekonomskega gibanja, ki je z modifikacijami in zanrskim premikom zajel vse plasti narodne skupnosti. Narodni prerod - poenostavljeno povedano - je zapleten proces konstituiranja moderne, socialno-ekonomske druzbe, katere osno- va postaja tretji in nato cetrti stan, ki se skupno opredeljujeta kot narod, razumljen v smislu skupnosti enakopravnih drzavljanov. Transformacija poznofevdalne druzbe v mescansko ali ce hocemo kapitalisticno je v evropskem kontekstu, kot vemo, potekala na dva nacina: 1. francoski model drzavnega naroda, ki se je vecinoma uveljavljal v zahodni Evropi, je pomenil kontinuiran prehod iz ene etape v drugo z reformami ali revolucijo: oblikovanje naroda ni njegov »prerod« ali njegovo »prebujenje «, temvec prej rezultat naravnega zgodovinskega procesa, ki ga opredeljuje zlasti nepretrgana tradicija kulture v lastnem »literarnem« jeziku kot rezultat uspesne socialne mobilnosti; 2. tip »majhnega naroda«, kamor spadata t. i. ceski in slovenski primer, kjer se proces oblikovanja zacenja v primerjavi s prvim tipom z doloceno »zamudo«, s faznim zamikom, in to se v kontekstu poznofevdalne druzbene strukture. Narod je k svoji drzavnosti zaradi odsotnosti lastnih elit le usmerjen, sociologi govorijo bolj o narodnem gibanju, ki svoje jezikovne, socialno-kulturne in pozneje politicne zahteve postavlja s polozaja etnicne skupine. Ceski zgodovinar M. Hroch razlikuje tri osnovne faze narodnega gibanja: 1. faza znanstvenega zanimanja (A); 2. faza narodne agitacije (B) in 3. faza mnozicnosti (C), ko se z narodno idejo poistoveti siroka plast druzbe (Hroch 1999b: 46-47). Toda niti zakljucek tega procesa z zadnjo fazo ne pomeni celovitega obstoja naroda, tj. dosego lastne drzavnosti v polozaju vodilne etnije. Koncana je zgolj transformacija etnicne skupine v moderni narod v obliki drzavljanske (kapitalisticne) druzbe, ki se je dokoncno razsla s fevdalno socialno- ekonomsko strukturo.
Identificirani zanimivejsi kolokatorji prislovov zgoraj in spodaj so: a) samostalniki, ki poimenujejo dele besedila oz. neko upodobitev, npr. slika zgoraj (tako se: pasica, stran, fotografija, rob: ...b) glagolska primitiva bid, imeti, npr. biti spodaj: c) glagoli cutnega zaznavanja, npr. gledati: c) glagoli, ki ubesedujejo clovesko besedilno delovanje, npr. pisati, pripisati, objavljati, napisati: d) izglagolski stanjski pridevniki, npr. naveden, omenjen, nastet, opisan, citiran,podpisan: e) prostorska predloga od, v, npr. od zgoraj, spodaj v; f) krajevni prislovi, npr. desno, levo, visoko, dalec, globoko, in g) krajevni zaiinki, npr. tarn, tu. Prislova zgoraj in spodaj sta pogosto sestavini stalnihbesednihzvezinfrazeoloskihenot, npr. od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor: zgoraj brez brez modrcka', spodaj brez brez spodnjic', nekdo/tisti/on/oni tam zgoraj bog', nekje tam zgoraj 'nebesa'.15 Pregledane najpogostejse zveze z izbranimi prislovi, prislovnimi zaimki in pridevniki pokazejo v paru presenetljivo visoko identicno realizacijo najpogostejsih (prostih) besednih zvez, tudi ob zgolj statisticni omejitvi na pet najpogostejsih kolokatoijev, npr. razmeije a) zgoraj - spodaj, npr. slika.fotogr afija, stran zgoraj/spodaj biti, imeti zgoraj/spodaj, zgoraj/spodaj napisati, pripisati: zgoraj/spodaj naveden, omenjen, opisan: od zgoraj/spodaj levo, desno, dalec zgoraj/spodaj tarn, tu zgoraj/spodaj b) spredaj - zadaj, npr. biti, imeti, sedeti spredaj/zadaj: dalec spredaj/zadaj: tam spredaj/ zadaj: spredaj/zadaj od, za, v; c) le\'o - desno,16 npr. le\'otdesno biti: levo/desno zaviti, zapeljati: le\'otdesno spodaj, zgoraj: na, v levo/desno: levo/desno od. Posamezni protipomenski pari spadajo v isto pomensko polje, saj temelji na pripadnosti skupnemu pojmovnemu polju, kot navaja ze A. vidovic Muha (2000: 169) za par dolg - kratek. V slovarskem pomenskem opisu se v teh primerih zdi smiselno ohraniti podatek o medleksemskem pomenskem razmeiju in ga tipolosko ustrezno prikazati; v SSKJ, ki oznacuje dve skupini protipomenk, tj. skrajnostne in dopolnjevalne (Vidovic Muha 2000: 174), je npr. s kvalifikatoijem antonim (ant.) oznaceno razmeije zgoraj - spodaj. Referencna tocka prislova zgoraj je v povedi (1) vezana na govorcevo zaznavanje prostora ('nad mano'), v povedi (2) pa na zaznavanje casa ('prej'). Prim. SSKJ (gesli zgoraj in spodaj), kjer je casovna dimenzija vkljucena v opis ponazarjalnih zgledov zgoraj nave deni podatki 'v predhodnem, dotakratnem besedilu', opombe glej spodaj V predhodnem, dotakratnem besedilu'. Raba izglagolskega pridevnika v prislovni zvezi tipa zgoraj ncn'eden, ki je bila tudi s korpusno analizo identificirana kot pogosta (prim. 2.2), tipicno indicira mestovno (ne prostorsko) referencno tocko With a linguistic pragmatics approach, which explains the meaning of linguistic components relative to the participants of communication and the context of their use, the article analyzes lexicalized Slovene speech acts with spatial reference. The study included place adverbs and adverbial phrases, e.g., tukaj 'here', tam 'there', tja 'there', blizu 'close by', dalec 'far', na levo 'to the left', na desno 'to the right'; prepositions expressing spatial relationships, e.g., pred, 'in front', za 'behind', od 'front', do '(up) to'; and some verbs of motion, e.g., priblizevati se 'to approach', oddaljevati se 'to distance oneself', dohitevati 'to catchup', prehitevati 'to pass up'. The conceptual structuring of space and the expression of spatial relationships in Slovene are largely based on dynamic, relative understanding of space, which is not ab-s solute, but depends on the observer and the temporal dimension (Minkowski's space vs. time). Hence the lexicalization of spatial relationships is enabled and supported by the speaker's egocentric view of the surrounding space. The results of the study that reveal the dimension of the speaker's egocentric view of the surrounding space and the conception of spatial relationships in Slovene have a direct application in lexicography, i.e., in treating the group of spatial (deictic) components.
Odlomek iz Jurčiča Matjaž KMECL
Slavistična revija,
03/2008, Letnik:
56, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Besedilo je odlomek iz monografskega prikaza Jurčiča kot pripovednika in dramatika ter kritično razlaga dvoje njegovih ključnih 'povesti' - Hči mestnega sodnika in Sosedov sin. Iz prve lušči temeljno ...paradigmo, og drugi je dodatno kritično do ynanih literarnoygodovinskih sodb o njej in jo ima za značilen vzore večerniške pripovedi.
V zadnjih letih oziroma nekaj več kot zadnjem desetletju doživljamo v Sloveniji sorazmerno velike spremembe v odnosu političnih in kulturnih institucij do klasičnih jezikov in kulture, še zlasti kar ...zadeva njihov položaj v šolskem sistemu. Od povojnih časov in nastopa totalitarnega komunističnega režima, posebej pa še od leta 1958, ko je bila z ukinitvijo stare grščine kot rednega, obveznega predmeta likvidirana klasična gimnazija, je bila klasična kultura nenehoma v izraziti defenzivi.
Osrednje mesto v Kersnikovih romanih Ciklamen in Agitator zaseda nemška guvernanta Boletovih otrok Elza. Je ambiciozna in spretna nadzorovalka dogajanja, kadar je potrebno tudi brezobzirna ...spletkarka. Ob dejstvu, da je Nemka, prevzame nase vlogo nasprotnice slovenskih narodno-nacionalnih interesov. Zaradi svoje kompleksnosti, ki ob koncu Ciklamna vključuje tudi resnično človeško in ljubezensko muko je najzanimivejša oseba romanov in medij, skozi katerega poteka recepcija človeškega, moralnega ter narodnopolitičnega življenja Kersnikovega trškega ambienta.
PDF
