Regionalizacija je postopek, pri katerem delimo zemeljsko površje na regije. Za določitev homogenih regij se lahko uporablja metoda razvrščanja v skupine z relacijsko omejitvijo. S tem se zagotovi ...določitev takšnih prostorskih enot, ki jih označujeta notranja homogenost glede na izbrane kazalce in geografska sosednost. Z uporabo območij s posebnimi razvojnimi problemi je povezanih nekaj problemov, ki jih poskušamo preseči z združevanjem sosednjih občin z enako kombinacijo tipov problemskih območij in prehodom na regionalno raven spodbujanja blaginje prostora. Rezultat razvrščanja je v skladu s sistemom regionalne politike v Sloveniji bolje poimenovati problemske subregije, saj so manjše od statističnih regij, za katere se izdelujejo regionalni razvojni programi. Problemske subregije se v skladu z pravnim redom lahko uporabljajo kot prostorska raven izdelave skupnih razvojnih programov tudi v praksi.
V zadnjih letih pomen neformalnih iniciativ v ZR Nemčiji znatno narašča. V tem pogledu se dograjujejo tradicionalni instrumenti prostorskega ravnanja in načrtovanja, še posebej z vgrajevanjem ...regionalno ekonomskih dejavnikov. V tem prispevku bodo predstavljeni najvažnejši cilji in naloge, tudi za razlago spremljajočih pozitivnih in negativnih pojavov.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Članek predstavlja metodologijo vrednotenja podeželskega prostora z vidika kmetijstva in pozidave. Kriteriji primernosti površin za njive, vinograde, sadovnjake, travnike in pozidavo so ...fizičnogeografski dejavniki. Poudarek je na geografskem informacijskem sistemu, na kvantitativnih metodah in ponderiranju - oceni teže geoekoloških dejavnikov v primeru različnih tipov rabe tal.
Kar nekaj desetletij 20. stoletja so posamezna velemesta in mesta razumeli kot sestavne elemente državnih in meddržavnih naselbinskih sistemov. Mnogo let je teorija centralnih krajev in hierarhije ...centralnih krajev, ki jo je prvotno razvil Christaller, dopolnil pa Loesch, odločilno vplivala na prostorske raziskave in regionalne razvojne politike z usmerjevalnimi načeli urbanizacije in razvoja naselbinskih vzorcev. Toda čedalje bolj nedvoumno postaja, da načrtovani učinki koncepta, tj. uravnavanje intra- in interregionalnih razlik, niso bili doseženi. Še več, intraregionalno tekmovanje med sosednjimi občinami, pa tudi sodobni življenjski slogi in bivanjske izbire so povzročili nastanek novih naselbinskih struktur razpršenih prostorskih vzorcev in močnih funkcionalnih povezav. Prav tako je nedvoumno, da urbano omreženje ni preprosta naloga in da nosi v sebi številne težave.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na poleđini nasl. lista: Međunarodni znanstveni skup Identitet jadranske turističke arhitekture održan je 3. listopada 2008. godine, ...u velikoj dvorani palače Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti.- Str. VI-VII: Predgovor / Velimir Neidhart- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Analiza je pokazala da se prema tri činitelja industrijske lokacije znatno razlikuju industrijske grane. To su jeftina radna snaga, blizina izvora sirovina i blizina središta industrijske živosti. ...Pomoću ta tri činitelja provedeno je razvrstavanje hrvatske industrije u skupine: radnointenzivnu, sirovinsku i kompleksnu. Postoji razmjerna razlika između razvrstavanja svjetske i hrvatske industrije. Ovu podjelu hrvatske industrije na skupine treba shvatiti samo kao jedan od mogućih načina razvrstavanja industrije.
Predmet razprave je izdelava regionalnega, meddržavnega projekta oživljanja dolga leta zanemarjenega obmejnega območja na Moravskem. Projekt je bil voden z medinstitucionalnim in meduniverzitetnim ...sodelovanjem univerz v Brnu in na Dunaju. Zato je eden izmed poudarkov bil na poenotenju metod raziskovalnega dela ter dela z študenti. Opravljene so bile analize: poselitve obmejne regije, demografske in naselitvene strukture, starostne strukture prebivalstva in analize fizičnih, kulturnih ter zgodovinskih danosti in trenutnih problemov tega območja. Na osnovi analize obetov in priložnosti je bil izdelan predlog dolgoročne strategije urejanja, le-to med ostalim tvorijo predlogi sprememb v kmetijstvu, modifikacije v izobraževalnem sistemu in možnosti razvoja regionalnega turizma.
Članek prinaša razmišljanja o razvojnih procesih v obmejnih območjih ob zahodnih madžarskih mejah v procesu političnih in gospodarskih sprememb ter evropskih integracijskih procesov.
Dvije su glavne sile oblikovanja pejzaža: prirodne i društvene. Kulturni pejzaži ponajprije su rezultat čovjekove djelatnosti. Možda je upravo najutjecajniji čimbenik oblikovanja pejzaža u današnjemu ...civiliziranom svijetu nacionalno i međunarodno zakonodavstvo, koje je pak rezultat politike, ideologija te društvene, gospodarske i kulturne pozadine. Autor je posebnu pozornost posvetio politici i zakonodavstvu, s naglaskom na zakon o poljoprivredi i regulative regionalnog planiranja upravo zbog njihova ključnog utjecaja na oblikovanje pejzaža.
PDF
