Kryžius padarytas iš atskirų pagaliukų. Pagrindas keturkampis, į viršų kiek susiaurėja. Ant pagrindo uždėtas kryžius. Pateikėjas kryžių gavo iš Kazimiero Krasausko, kuris šį kryžių darė šulinyje 1945 ...m., slapstydamasis nuo armijos. Kryžius darytas maždaug mėnesį iš lazdyno medžio.
U radu se propituje navodna komplementarnost znanosti i vjere u tumačenju stvarnosti. Temeljem relacija neodređenosti za dvije veličine koje karakteriziraju istinitost znanstvene odnosno, vjerske ...spoznaje, pokazuje se kako sve manja neodređenost znanstvenih, uzrokuje sve veću disperziju i maglovitost vjerskih spoznaja.
Religija je eno najstarejših področij raziskovanja v družboslovju in humanistiki. Sociokulturna antropologija in etnologija sta prepleteni s študijem religije, mitov, magije in ritualov. Mnogi ...klasični avtorji, kot so James George Frazer, Émile Durkheim, Victor Turner in Mary Douglas, so zasnovali teorije, ki so poskušale razložiti številne razsežnosti vere in religioznosti. Ideje doajenov sociokulturne antropologije in etnologije, čeprav morda v nekaterih pogledih zastarele, še vedno ponujajo neizčrpen vir navdiha za sodobne znanstvenike, kot se odraža v nekaterih študijah v tej številki. Prejšnja številka revije Svetov/Worlds, Religija v toku 1: raziskovalne strategije, je sestavljena iz prispevkov, ki temeljijo na različnih vrstah empiričnih podatkov, etnografskih ali zgodovinskih, povezanih s srednjeevropskim kontekstom (Češka, Slovaška, Madžarska), in ilustrirajo pestrost sodobnih empiričnih raziskav religije. Kot kažejo študije v prvi številki, lahko različne metode pomagajo razkriti različne vidike vere in njene vloge v življenju ljudi. Druga številka, Religija v toku 2: teorija in metodologija, združuje članke, ki odsevajo aktualna teoretična in metodološka vprašanja v raziskovanju religije.
The study of religion is one of the oldest areas of research in the social sciences and humanities. Sociocultural anthropology and ethnology are interwoven with the study of religion, myth, magic and ritual. Many classical authors such as James George Frazer, Émile Durkheim, Victor Turner and Mary Douglas have conceived theories that have attempted to explain many dimensions of religion and religiosity. The ideas of the doyens of sociocultural anthropology and ethnology, though perhaps considered outdated in some respects, still offer an inexhaustible well of inspiration for contemporary scholars, as reflected in some of the studies in this issue. The previous issue of Svetovi / Worlds, Religion in flux 1: research strategies, was composed of papers based on various types of empirical data, ethnographic or historical, etc., related to the Central European context (Czech Republic, Slovakia, Hungary), which illustrate the stimulating theoretical and methodological diversity in contemporary empirical research on religion. As the studies in the first issue demonstrate, different methods might help to reveal distinct aspects of religion and its role in people’s lives. The second issue, Religion in flux 2: theory and methodology, brings together a stimulating array of articles that broadly reflect the current theoretical and methodological issues in research on religion.
Dioniz in Nil v varstvu Boga Blaž Božič
Keria: Studia Latina et Graeca,
08/2021, Letnik:
23, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prispevek osvetljuje dva glavna problemska sklopa, ki se kažeta pri obravnavi korpusa poznoantičnega pesnika Flavija Dioskora oz. Dioskora iz Afroditopolisa iz 6. stoletja po Kr. Razprava izhaja iz ...kratke biografske osvetlitve, pregleda kontekstov Dioskorovega ustvarjanja in prevoda treh tipičnih primerov njegovih pesmi (dveh epitalamijev in enega enkomija). Najprej se posvečam vrednotenju Dioskorove poezije v 20. stoletju: »najslabši pesnik antike«, nesrečni epitet, ki zgoščeno povzema splošne sodbe o njegovem delu do poznega 20. stoletja, skušam prikazati v luči dveh širših problematik: vpeljanega razumevanja celotnega obdobja »pozne antike« kot obdobja dekadence in propada ali pa kot prehodnega obdobja na eni, in kot problem vrednotenja »priložnostne poezije« in figure »priložnostnega pesnika« na drugi strani. Prevedene pesmi nato postavljam v kontekst poznoantične literature, oziroma natančneje, literarnega ustvarjanja v Egiptu 6. stoletja. S tem naslavljam drugi problemski sklop, to je problematika »krščanskega« in »poganskega« v njegovi poeziji, v zvezi s katero izpostavljam motiv Dioniza in Nila v varstvu krščanskega Boga, ki se pojavi v Epitalamiju Izaku (P.Cair.Masp. III 67318): probleme tovrstnih dinamik med »krščanskim« in »poganskim« je na primeru opusa Nonosa iz Panopolisa (avtorja »poganskega« Epa o Dionizu in »krščanske« Parafraze Janezovega evangelija) uspešno reševal Robert Shorrock, in sicer s pomočjo modela dveh poznoantičnih »pesniških person« oz. literarnih kodov, namreč »pesnika muz« in »pesnika Kristusa«. V nadaljevanju razprave argumentiram, da se za obravnavo poezije Flavija Dioskora takšen pristop kaže kot le deloma primeren. Menim namreč, da je dinamiko med »krščanskim« in »poganskim« ravno zaradi »priložnostnosti« te poezije, torej dejstva, da je še posebej tesno povezana s svojim pragmatičnim kontekstom (in tako s konvencijami obreda, npr. v kontekstu poroke), ustrezneje kot (zgolj) literarno igro razumeti kot literarni odraz žive verske dinamike v Egiptu 6. stoletja.
Religija je že desetletja v središču pozornosti antropologov, etnologov in verskih učenjakov. Teorije o religiji, obredih in magiji so med drugim zasnovali ugledni učenjaki, kot so Émile Durkheim, ...William James, Marcel Mauss, Bronislaw Kasper Malinowski, Clifford Geertz in Victor Witter Turner. Religija, magija in rituali skupaj s sorodstvenimi in družinskimi odnosi, odnosi med spoloma, političnimi sistemi, kmetijstvom in načini proizvodnje ter raznolikimi manifestacijami ljudske kulture sodijo med klasična raziskovalna področja etnologije in sociokulturne antropologije. Čeprav so minila desetletja od objave klasičnih del, religija ostaja ključno področje raziskovanja. Klasične teme, kot so obredi, magija in nadnaravno škodovanje, so še vedno privlačne za sodobne učenjake, tudi če jih gledamo z novih teoretičnih in metodoloških perspektiv. Zadnja desetletja pa so prinesla tudi nove raziskovalne teme v empiričnem smislu, kot sta religija v spletnem prostoru ali religija v postmodernem in globaliziranem svetu. Te spremembe odražajo tudi prispevki v dvojni številki Svetov 2024. Medtem ko prva številka prinaša prispevke, ki temeljijo na različnih vrstah empiričnih, etnografskih ali zgodovinskih podatkov, povezanih s srednjeevropskim kontekstom (Češka, Slovaška, Madžarska ) in Japonsko, je druga posvečena teoretskim, metodološkim in epistemološkim vidikom akademskega študija religije.
Religion has been the focus of anthropologists, ethnologists and religious scholars for decades. Theories of religion, ritual and magic have been conceived by eminent scholars such as Émile Durkheim, William James, Marcel Mauss, Bronislaw Kasper Malinowski, Clifford Geertz, and Victor Witter Turner, among others. Religion, magic and ritual, along with kinship and family, gender relations, political systems, agriculture and modes of production, and the diverse manifestations of folk culture, belong to the classical research fields of ethnology and sociocultural anthropology. Although it has been decades since the publication of the classic works, religion remains a crucial area of research. Classic themes such as ritual, magic, and supernatural harm still appeal to contemporary scholars studying religion, even when viewed from new theoretical and methodological perspectives. However, recent decades have also brought new research topics in an empirical sense, such as religion in the online space or religion in a postmodern and globalised world. These changes are also reflected by the papers in the 2024 double issue of Svetovi / Worlds. While the first issue includes papers based on various types of empirical data, ethnographic or historical, etc., related to the Central European context (Czech Republic, Slovakia, Hungary) and Japan, the second is devoted to the theoretical, methodological and epistemological aspects of the academic study of religion.
Tokom poslednjih decenija fenomen koji je označen kao „povratak religije“ predstavlja predmet rasprava u okviru društvenih nauka i humanističkih disciplina. Različiti autori/ke naglašavaju da je ...društveni značaj religije sve očigledniji kako u javnoj i političkoj sferi savremenih sekularnih društava, tako i u međunarodnim odnosima i svetskoj politici. Ovi fenomeni, prema nekim tumačenjima, dozvoljavaju da se o savremenosti može misliti i govoriti kao o „postsekularnom dobu“. U radu se razmatraju osnovne pretpostavke postsekularne paradigme i ukazuje na ograničenja samog pojma „postsekularnost“. Istovremeno, rad ima za cilj da skrene pažnju na značaj pitanja odnosa religije i politike u polju novih medicinskih biotehnologija kao jednog, ali ne i jedinog aspekta antropološkog /ove problematike/religije i biotehnoloških inovacija
Konsocijacijska je demokracija nakon Drugog svjetskog rata postala učestao način za premošćivanje dubokih političkih podjela u vezi s nasilnim ili dugotrajnim sukobima u društvu. Vjerski su ...identiteti često bili u središtu konsocijacijskih mehanizama, pa su se funkcionalni politički poreci konsocijacijskim mehanizmima nastojali oblikovati podjelom vlasti između vjerskih skupina u društvu. Na Bliskom istoku su vjerski identiteti posebno značajni, a u vrijeme postsekularizma njihova važnost dodatno jača. Podjela vlasti na temelju vjerske pripadnosti može postati oblikom standardizacije državne ili regionalne vlasti te dovesti do perpetuiranja podjela i blokade društva. Ovaj članak u tom smislu kritizira učinke religijske konsocijacije u Libanonu. Nakon kratke komparacije sa slučajevima Iraka i Irana, autor u članku, koji uz politološku perspektivu obilježava i političkoteološka dimenzija, zagovara međureligijska vijeća kao mogući konstruktivni kanal izgradnje mira u vjerski podijeljenim društvima na Bliskom istoku.
After the Second World War, consociational democracy became a frequent way of overcoming deep political divisions associated with violent or protracted conflicts in a society. Religious identities were often at the center of consociational mechanisms, and functional political orders were sought to be formed by consociational mechanisms dividing power between different religious groups. In the Middle East, religious identities are particularly significant, and in the post-secular era their importance is further strengthened. the division of power based on religious affiliation can become a form of standardization of state or regional power and lead to the perpetuation of division and blockade of society. Following this idea, the article criticizes the effects of religious consociation in Lebanon. After a very brief comparison with the cases of Iraq and Iran, the author in the article, which in addition to its political science perspective also has a political theological dimension, advocates interfaith councils as a possible constructive channel for building peace in religiously divided societies in the Middle East.
Odnos religije i zdravlja posljednjih je godina predmet zanimanja različitih znanstvenih disciplina. Primjećujući da u kontekstu suvremenih sociokulturnih procesa fenomen religije sve češće izlazi iz ...strogih institucionalnih okvira te, kao takav, prodire u različite svjetovne probleme i izazove, u ovom smo radu na primjeru Zajednice Cenacolo, zajednice za pomoć mladima koja svoj program temelji na vjeri, prikazali problem liječenja ovisnosti u religijskom kontekstu te produbili spoznaje o oblicima pomoći ovisnicima koji izlaze iz strogih okvira biomedicine. Koristeći se metodom etnografskog istraživanja te tehnikom polustrukturiranog problemski orijentiranog intervjua i sudioničkog promatranja, utvrdili smo sličnosti rehabilitacijskog programa Zajednice Cenacolo s programima konvencionalnih terapijskih zajednica za liječenje ovisnosti, artikulirali religijski aspekt liječenja ovisnosti te utvrdili važnost njegova međuodnosa s radom i grupnim razgovorima
– praksama na kojima Zajednica temelji svoj rehabilitacijski program.
While the formal social isolation of the world and Sarajevo continues, while everything that happens around us, live and immersed, religious communities are also present. Like other cities touched ...and fulfilled by the three religions, which is Jerusalem first, Sarajevo emerges as the ervopic original. I follow speeches, appearances, public speeches or religious corona messages from three religious sources: Islam, Orthodoxy and Catholicism in this City. How much is similar, so much is different, how soothing is so stressful, how beneficial is so harmful.What will happen in the end or ends? Who knows? Ah no one knows, fragile knowledge, said Antun Branko Simic, our great poet
Odnos med filmom in religijo že od začetkov filma zaznamuje napeta, prepletajoča se in včasih tudi ustvarjalna dinamika, ki ne glede na sekularizacijo vedno znova odpira vprašanje o povezanosti med ...filmom, teologijo in religioznimi vsebinami. Napetost v tem odnosu je vplivala tudi na manjšo uporabo filma v okviru verskih dejavnosti in verskega izobraževanja. Film lahko služi kot uporabno in kakovostno didaktično sredstvo pri verskem izobraževanju za otroke, mlade in različne skupine odraslih in starejših odraslih. Ustrezna uporaba filma je odvisna od kakovostne priprave, ustvarjalnosti in usposobljenosti pastoralnega delavca.
PDF
