Pogost motiv v rimski paliati so medgeneracijski konflikti. Medtem ko očetje največkrat poudarjajo konvencionalno moralo in kažejo varčnost, že kar skoporitost, se sinovi v njihovi odsotnosti radi ...predajajo razvratu: zapravljajo denar, popivajo in se spuščajo v razmerja s heterami, ponavadi ob pomoči kakega nabritega domačega sužnja. Ker vlada v komediji saturnalijski narobe svet, na koncu »zmagajo« sinovi in sužnji, ki so tudi glavni junaki teh komedij. Tu in tam pa Plavt sinovom položi na jezik besede, ki odstopajo od njihovega siceršnjega ravnanja in jih prikažejo v odgovornejši luči. Njegova najrazvpitejša »moralistična« komedija je Trinovčevo (Trinummus), vendar zasledimo moralno navdahnjene vložke in značajske lastnosti tudi v drugi komediji s podobnim izhodiščem, ki deluje veliko bolj razposajeno: v Hišnem strahu (Mostellaria). Ob primerjavi mladih protagonistov v Plavtovih komedijah Hišni strah in Trinovčevo ugotovimo, da je komedija Trinovčevo občutno bolj moralistična od Hišnega strahu, vendar po drugi strani tudi v slednjem ni mogoče videti gole burke kot, denimo, v Oslih (Asinaria) istega avtorja. Če si v Oslih oba protagonista, oče in sin, ki se pehata za isto meretrix, pravzaprav zaslužita zgolj posmeh občinstva, imajo glavni junak Hišnega strahu, njegov prijatelj in ljubica več značajskih lastnosti, ki so jih morale prikupiti tudi kritikom Katonovega kova.
Eno poglavitnih vprašanj, na katero si mora prevajalec Plavta odgovoriti še pred začetkom dela, je, kako se spoprijeti s formo besedila, saj je za tekste tega komediografa v izvirniku značilna ...izjemno raznolika in težavna metrika. V prispevku sem uvodoma predstavila prevajalsko prakso v slovenskih prevodih, ki so doslej izšli v knjižni obliki – v Gantarjevem Amfitruonu (Amphitruo), Hišnem strahu (Mostellaria) in Komediji o loncu (Aulularia), v Rebulovem Bahavem vojščaku (Miles gloriosus) in novem prevodu Dvojčkov(Menaechmi) Jere Ivanc –, nato pa sem se osredotočila na smernice, ki sem jim sledila sama pri prevajanju komedije Pseudolus, poslovenjene kot Kljukec. V prilogi dodajam natančno preglednico metrike v izvirniku in prevodu.
Zgodba je naslednja: Atenski mladenič Kalidor je zaljubljen v kurtizano Fojnikijo, ki pripada zvodniku Balionu, glavnemu negativcu v igri. V uvodnem prizoru Kalidor pokaže družinskemu sužnju Kljukcu ...(Pseudolus) pismo, v katerem ga Fojnikija prosi za pomoč, ker jo je kupil neki makedonski vojak za dvajset min; petnajst min je plačal vnaprej, preostalih pet pa naj bi prav tega dne prinesel njegov sel, ki bo dokazal svojo istovetnost z dogovorjenim znamenjem – pismom s pečatnim odtisom vojakovega portreta. Kljukec obljubi Kalidoru, da bo preprečil prodajo njegove ljubice. Ko prispe vojakov sel Grabež (Harpax), Kljukec od njega z zvijačo pridobi vojakovo pismo in prepoznavno znamenje, nato pa pošlje k Balionu drugega pretkanega sužnja, Pavijana (Simia), da se izdaja za vojakovega slugo in odpelje Fojnikijo na varno. Ta osrednji dogodek v drami – prevara Baliona – je prikazan v gornjem odlomku.– Prevod celotne komedije bo še v letu 2010 izšel pri Celjski Mohorjevi družbi.
V prispevku predstavljamo analizo Terencijeve komedije Evnuh, ki izhaja iz jezikovne pragmatike in s pomočjo teorije o implicitnosti skuša osvetliti tisto, kar v izbranem besedilu ostaja neizrečeno. ...S pomočjo Griceove teorije o implikaturah ter Austinove in Searlove teorije govornih dejanj, ki se deloma opira tudi na analizo antičnih dramskih konvencij, analiziramo odlomke v Evnuhu, kjer kot ena od ključnih oseb nastopa parazit Gnaton, in skušamo pojasniti tudi, zakaj je implicitnost pomembna sestavina rimske komedije. V prispevku predlagamo interpretacijo v smeri razumevanja implicitnosti kot konstitutivnega elementa besedil rimske komedije, s katero je mogoče utemeljeno zavrniti tiste pomisleke, ki tovrstnim besedilom danes odrekajo polnokrvnost in jih skušajo reducirati zgolj na situacijsko komiko.
Če so bile komedije velikega rimskega komediografa Tita Makcija Plavta (ok. 250–184 pr. Kr.) doslej deležne zelo sporadičnega prevajanja v slovenščino (od leta 1954 do 1995 jih je bilo prevedenih ...zgolj šest, od teh dve za gledališko uprizoritev, torej ne za književno objavo), je bilo leto 2009 nekoliko plodovitejše: poleg prevoda Oslov (Asinaria) za MGL – Mestno gledališče ljubljansko – izpod tipkovnice Marka Marinčiča smo dobili še nov prevod Dvojčkov (Menaechmi).
Samostalnik animus zavzema v Terencijevi Andriji zelo pomembno mesto. Ob analizi primerov v Andriji ugotovimo, daje dejanska pomenska vrednost samostalnika določena z njegovo stavčno viogo in ...vsebinskimi dopolnili, ki natančneje pojasnjujejo njegove lastnosti. Tako je tudi zgolj s slovnično interpretacijo mogoče zadovoljivo opredeliti Terencijevo pojmovanje duševnosti, katere izhodišče predstavlja prav samostalnik animus kot središče zavesti in čustvovanja.