V razpravi primerjamo razmišljanja ruskega misleca Mihaila Bathtina z literaturo ruske poznoavantgardne skupine z imenom OBERIU (OBÈRIU - Obʹedinenie raelʹnogo iskusstva). Med njihovim razumevanjem ...sveta v 20. letih 20. stoletja obstajajo vzporednice. Sprašujemo se, ali so njihova sorodna gledišča v razumevanju kulture oz. o položaju individualnega ustvarjalcav njej plod slučaja, znanstva med njimi, ali pa gre za soroden odnos do dejanskosti, kot se je oblikoval na določeni stopnji kulturnozgodovinskega razvoja. Razprava odgovarja na vprašanje, ali je sorodnost v oberiutovski refleksiji dejanskosti usodno zaznamovala Bahtinovo razumevanje, kar je posledično pripeljalo do teorije karnevalizacije, dialoškosti oz. heteroglosije.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
U radu se analiziraju prijevodi i posrednički članci iz slavenskih književnosti u dalmatinskim novinama i časopisma koji najviše pridonose posredništvu tijekom razdoblja hrvatske moderne. Premda ...periodika u Dalmaciji tradicionalno posreduje iz romanskih književnosti, napose iz talijanske, u analiziranom korpusu vidljiva je zamjetna recepcija slavenskih književnosti, posebno ruske. Paradigma najveće priznate kulture i književnosti u neslavenskom svijetu poželjna je identitetska osnova i hrvatskoj književnosti kao dijela velikog slavenskog stabla od romantizma do moderne. Posredništvo iz slavenskih književnosti ispituje se na korpusu poznatih novina i časopisa koji su izlazili u Dubrovniku, Splitu i Zadru (Crvena Hrvatska, Srđ, Sloboda, Jedinstvo/Novo jedinstvo, Novi vijek, Narodni list, Smotra dalmatinska, Iskra, Glasnik Matice dalmatinske, Lovor i dr.).
Razprava obravnava kronotop v groteskni strukturi romana Peterburg Andreja Belega kot konstrukcijsko načelo in kot aksiološki vidik pri oblikovanju odnosa literarnih likov do sveta. Turbulenca ...groteskne "dvosvetnosti", t.j. spreminjanja "normalnega sveta" v "narobe svet", povzroča pri literarnih likih tudi izgubljanje časovne in prostorske orientacije ali celo popolno izgubo časovnih in prostorskih koordinat in uveljavljanje ambivalentnega odnosa do sveta.
V ruski književnosti je recepcija Hamleta kot junaka in Shakespeara kot dramaturga povezana s posebnim kulturološkim statusom intertekstualnosti. "Tuji" vzorec je ruskemu pisatelju namreč potreben ...kot potrjevanje "svojega" sveta: v Hamletovih besedah Dostojevski odkriva lažnost življenja, ki sloni zgolj na ubesedeni predstavi stvarnosti ("solze za Hekubo"), Turgenjevu je Shakespearov junak potreben kot dopolnilo ruskim "Don Kihotom", popolnoma odklonilni odnos Tolstoja do Shakespeara pa je mogoče razumeti kot zahtevo po "poduhovljenju" družbe z izhodiščem v kmečki in verski zavesti ruskega naroda.
Razprave je posvečena primerjavi " peterburških povesti" Puškina in Ahmatove s ciljem osvetliti skupne značilnosti in razlike v načinu verzne pripovedi in nakazati, kako Ahmatova v duhu modernizma ...preoblikuje nekatere tradicionalne pripovedne obrazce. Ob skupnih tematskih potezah (posameznik in mesto Peterburg) se verzna pripoved Ahmatove od tradicije Puškina loči povsem v novi pripovedni poziciji (diferenciran pesniški "jaz", ki izgublja svojo celovitost), brezsižejskost besedila (bezsjužetnostʹ) in dominantni vlogi lirskih, izpovednih elementov.
