V razpravi obravnavamo ustvarjanje ruskega pisatelja in publicista Zaharja Prilepina, ki s svojstvenim razumevanjem odnosa med literaturo, stvarnostjo in biografsko izkušnjo na nov način osmišlja ...tudi odnos med literaturo in vojno. Ob osvetlitvi avtorjevega razumevanja »kliničnega« realizma predstavljamo Prilepinovo vojno prozo kot udejanjenje modela avtobiografskega junaka, ki v času kaosa in zmede svoj sistem vrednot vzpostavi v moški mikroskupnosti, ki jo ključno zaznamuje izkušnja razreševanja konflikta s fizičnim nasiljem. V nadaljevanju zagovarjamo tezo, da Prilepin podoben model razumevanja konstrukcije identitete uveljavlja tudi v svoji publicistiki, oba vidika - literarni in publicistični - pa lahko predstavljata zanimiv izziv za obravnavo z vidika odnosa literature in etike.
The article is devoted to comparative characteristics of some aspects of life and creative work of two outstanding representatives of the late 19th – 20th-century European culture: Leo Tolstoy and ...Edvard Munch. The analysis deals with both the main themes of their creative work and stylistic features of their representation of basic concepts of culture of the epoch at the turn of the century.
Through the analysis of the Old Russian mentality in the seventeenth century, the monograph (‘“The Life of Archpriest Avvakum” : Russian Tradition Put to the Test’) sheds light on the problem and ...cultural-historical specificity of the phenomenon of the so-called Old Russian literature. Linguistic complexities (prohibitions, rules) point to deep-rooted norms that prescribed the Old Russian way of governing, the ecclesiastical system and the relationship between dealing with the existing knowledge and Christian tradition.
Razprava predstavi protislovni odnos A. I. Solženicina do A. P. Čehova in njegovega dela, kot je izražen v dveh zapisih Solženicina iz leta 1998. Pozornost je posvečena predvsem tistim vidikom, ki ...ponazarjajo razliko med dvema tipoma ruskih pisateljev - med pisateljem, ki zahteva, da je ustvarjalec kot nosilec visokih vrednot prerok in učitelj ljudstva in naroda (A. I. Solženicin), in pisateljem, ki te "vzvišenosti" ne potrebuje in osvobaja literaturo od zahteve, da bi ta za svoj obstoj potrebovala neka posebna socialna, moralna ali religiozna opravičila (A. P. Čehov).
Razprava je posvečena posebni funkciji "zaščitne listine", ki jo literatura dobi v ustvarjanju nekaterih avtorjev v Sovjetski zvezi. Avtor v opusu Osipa Mandelštama in Anne Ahmatove izpostavlja ...podobna izhodišča, ki oba književnika pripeljejo do dojemanja literarnega ustvarjanja kot osrednjega sredstva za osmišljanje lastne eksistence, ter nakaže skupne poteze tistih njunih literarnih del, ki jih avtorja zasnujeta kot poskus premagovanja krize biografije s pomočjo literature.
PDF