Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Tudi v Sloveniji je bil dan žalovanja v spomin na umrlega papeža Janeza Pavla II. Na poziv vlade so bile odpovedane vse kulturne, športne in zabavne prireditve, televizijske in radijske postaje so prilagodile program in niso predvajale zabavnih oddaj. Po Sloveniji so ves dan potekale maše, vlada pa je tudi pozvala državljane, naj pokojnega papeža počastijo s triminutnim molkom. Izjava sestra Judita Mihelčič, predstojnica uršulinskega samostana, Ljubljana, triminutni molk, cerkveni zvonovi, žalovanje ljudi, veliki ekran pred stolnico, otroci v vrtcu in uršulinke spremljajo televizijski prenos, prekinitev dela in pouka, maša zadušnica v Frančiškanski cerkvi.
Information:
Ljubljana: Day of mourning in Slovenia for the deceased Pope John Paul II.
Original language summary:
Ljubljana: dan žalovanja v Sloveniji ob smrti papeža Janeza Pavla II.
Extended description:
Kostanjevica: cistercijanski samostan, zunanjost, obnova notranjosti, samostansko dvorišče, arkade, izjava Bojan BOŽIČ, ravnatelj galerije Božidarja Jakca, dvorana, galerija, ...razstavljene slike, tudi kip Cankarja Janeza Boljke, zunanjost, Forma viva.
Kostanjevica: A Cisterian Monastery which was perceived as the most important cultural, religious and economic centre at the lower section of the Krka River.
Original language summary:
Kostanjevica: cistercijanski samostan, ki je veljal za najpomembnejše kulturno, versko in gospodarsko središče ob spodnji Krki.
U radu se predstavljaju dva benediktinska samostana smještena u Papučko-psunjskom gorju, opatije sv. Mihovila na Rudini i sv. Margarete u
Bijeli, izgled njihovih arhitektonskih sklopova i posjeda od ...osnivanja do
napuštanja u prvoj polovini 16. stoljeća. Samostan na Rudini predstavlja
zanimljiv romanički sklop koji je nastao krajem 12. stoljeća, dok je bijelska
opatija svoj vrhunac doživjela tijekom 14. i 15. stoljeća razvijajući se
iz priorata u bogatu opatiju.
Zibelka reda Kartuzijanov je francoska Velika kartuzija, imenovana La Grande Chartreuse, ki leži v pokrajini Isere, severna od Grenobla. Red se je uradno oblikoval šele I. 1140, v I. 1176 pa ga je ...potrdil papež Aleksander III.
Konec 17. stoletja sta se minoritska cerkev in samostan začela barokizirati. Zamenjava oltarne opreme je bila opravljena v 18. stoletju. Leta 1752 je mariborski kipar Jožef Straub v baročnem duhu ...predelal kip Marije z detetom (ok. 1300), enega najlepših slovenskih gotskih kipov, in ga postavil v atiko novega velikega oltarja.Po zavezniškem bombardiranju leta 1945 so v kupu ruševin našli ostanke gotske plastike: spodnji del kipa, Marijino levico ter del Marijinega oprsja z vratom. Najdene fragmente je v petdesetih letih 20. stoletja z betonskim vložkom, ki je nadomestil manjkajoče dele, sestavil restavrator Janez Gojkovič. Ponovnega restavriranja za potrebe razstave Gotika v Sloveniji je bil kip Marije z detetom deležen leta 1994 (restavratorja Miladi Makuc in Drago Bac).Leta 2002 je bil sprejet sklep, da se izdela kopija kipa, ki bo služila za rekonstrukcijo baročne podobe Marije z detetom. Ta naj bi kot osrednja figura stala v obnovljeni samostanski cerkvi. Delo je opravil ptujski kipar in restavrator Viktor Gojkovič. Nov kip je danes postavljen kot osrednja sakralna figura v rekonstruiranem prezbiteriju na mestu nekdanjega velikega baročnega oltarja. Original kipa je od leta 2013 na ogled v Antonovi kapeli minoritske cerkve kot osrednji eksponat nastajajoče Minoritske zbirke.Fotografija je nastala leta 2016.
Autor je nastojao prikazati razvoj obrazovanja u posljednjim desetljećima 18. i prvoj polovici 19. stoljeća koristeći podatke o kanonskim vizitacijama iz Pečuha i bosansko-đakovačke i srijemske ...biskupije, vijesti iz arhiva franjevačkog samostana Sveti Antuna Padovanskog u Našicama, objavljenih arhivskih zapisa iz slavonskih franjevačkih i drugih samostana, kao i vijesti o obrazovnim ustanovama, nastavnicima i nastavnim osobljem iz šematizama objavljenih u Zagrabiense Calendarium od 1786. do 1847. godine. Nadalje, na temelju navedenih izvora, autor je predstavio čimbenike koji su pozitivno ili negativno utjecali na razvoj obrazovanja u navedenom vremenskom okviru.
Žiče.Žička kartuzija je kartuzijanski samostan v dolini sv. Janeza Krstnika, v bližini naselja Žiče na Štajerskem, v občini Slovenske Konjice. Kartuzija je nastala v letih od 1160 do 1165, ko je bila ...spisana njena ustanovna listina.Na sliki je vidno južno gospodarsko poslopje.
Žička kartuzija je kartuzijanski samostan v dolini sv. Janeza Krstnika, v bližini naselja Žiče na Štajerskem, v občini Slovenske Konjice. Kartuzija je nastala v letih od 1160 do 1165, ko je bila ...spisana njena ustanovna listina.
V spodnjem samostanu z manjšo cerkvijo pa so živeli bratje laiki ali konverzi, ki so se ukvarjali predvsem z ročnim delom v delavnicah, ali delom na zemlji. Zato je spodnji samostan veljal za ...gospodarsko središče vsake kartuzije.
Veliki križni hodnik v kartuziji Žiče. Žička kartuzija je kartuzijanski samostan v dolini sv. Janeza Krstnika, v bližini naselja Žiče na Štajerskem, v občini Slovenske Konjice. Kartuzija je nastala v ...letih od 1160 do 1165, ko je bila spisana njena ustanovna listina.
PDF