Oblikovanje baze podatkov o slovenskem medu KOROŠEC, Mojca; BERTONCELJ, Jasna; KROPF, Urška ...
Acta agriculturae slovenica,
10/2010, Letnik:
95, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku je opisano oblikovanje baze podatkov o značilnostih slovenskega medu. Prikazana je strategija oblikovanja baze, sistem vzorčenja, predstavljeni so vsi analizirani parametri in način ...hranjenja vzorcev medu. Poudarjena sta pomen in vloga podatkovne baze pri karakterizaciji posameznih, za Slovenijo značilnih vrst medu, pri ugotavljanju in potrjevanju botaničnega in geografskega porekla, spremljanju kakovosti medu in zaščiti potrošnika ter posredno pri sledenju obremenjenosti okolja.
Senzorična analiza je definirana kot znanstvena disciplina prepoznavanja in opisovanja senzoričnih lastnosti, zaznanih s človekovimi čuti. Obsega zaznavanje prisotnosti ali intenzivnosti različnih ...senzoričnih lastnosti, razlikovanje v zaznavanju in kvantitativno ocenjevanje. Senzorično analizo lahko izvajajo trije tipi senzoričnih preskuševalcev: preskuševalci začetniki, izbrani preskuševalci in izvedenci. Panel je skupina preskuševalcev, izbranih in usposobljenih za delo na določenem senzoričnem preskusu. Kakšen postopek oziroma senzorično metodo bomo izbrali, je odvisno od namena ocenjevanja, vrste, narave in števila izdelkov in usposobljenosti preskuševalcev. Izbiramo lahko med hedonskimi in analitičnimi preskusi. Hedonske preskuse uporabimo pri ugotavljanju stopnje sprejemljivosti in dajanju prednosti, analitične pa za ugotavljanje razlik in merjenje specifičnih senzoričnih lastnosti izdelka. Pri tem moramo razlikovati med: preskusi razlikovanja, ki so pri senzoričnem ocenjevanju široko uporabni in omogočajo določitev majhnih razlik med dvema izdelkoma; preskusi z uporabo lestvic, ki se uporabljajo za določanje intenzivnosti razlik ali za uvrščanje vzorcev v kategorije oziroma razrede; opisno analizo, ki jo, kot najbolj izpopolnjeno senzorično tehniko, lahko izvajajo le eksperti in omogoča popoln opis vseh zaznanih senzoričnih lastnosti, v takem vrstnem redu, kot jih zaznamo.
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je bilo v obdobju 2000 do 2002 v kolekcijskih nasadih posajenih 22 sort krompirja (Solanum tuberosum L.) in sicer: 'Adora', 'Jaerla', 'Minerva', 'Primura', ...'Vesna', 'Arinda', 'Bintje', 'Carlingford', 'Concorde', 'Cosmos', 'Cvetnik', 'Desiree', 'Escort', 'Frisia', 'Romano', 'Sante', 'Agria', 'Bright', 'Cita', 'Cornado', 'Fianna' in 'Kennebec'. Največji povprečni pridelek treh let je od zgodnjih sort dala 'Jaerla' (40,0 t/ha), od srednje zgodnjih 'Arinda' (45,3 t/ha), od srednje poznih 'Escort' (47,5 t/ha) in od poznih 'Agria' (47,0 t/ha). Skupina 8 do 10 uporabnikov je pod strokovnim vodstvom s pomočjo senzoričnih testov ocenila barvo in spremembo barve površine, razkuhanost, konzistenco (čvrsta-rahla), moknatost, lepljivost, vlažnost-suhost, strukturo (groba-fina) in aromo (želena-tuja) olupljenih kuhanih gomoljev pri vsaki sorti posebej. Od preizkušenih sort je samo sorta 'Carlingford' s pridelkom 38,1 t/ha dobila povprečno oceno senzorične kakovosti treh let odlično (10), prav dobro (9) do odlično (10) pa je bilo v tem obdobju ocenjenih devet sort, med njimi tudi srednje pozna sorta 'Desiree' s pridelkom 45,5 t/ha, ki je na Priporočeni sortni listi zadnjih let v opuščanju, po mnenju porabnikov pa je še vedno najbolj znana in priljubljena sorta krompirja pri nas. Sorte, vpisane v slovensko sortno listo po letu 1990: 'Minerva', 'Arinda', 'Carlingford', 'Escort', 'Frisia', 'Agria' in 'Cita' z najmanj prav dobro oceno senzorične kakovosti (³9), se bodo pri porabnikih uveljavile le z ustreznejšim povezovanjem med strokovnjaki in pridelovalci. Tudi porabniki bodo zadovoljili želje po gastronomski odličnosti krompirjevih jedi oz. prilog krompirja k mesu in zelenjavi le na podlagi poznavanja senzoričnih lastnosti sort in izbire uporabnega tipa za določen način priprave, k čimer pa lahko doprinesejo poljudno strokovni prispevki v avdiovizualnih javnih medijih.
