Omejujoči dejavnik kratkoročnega preživetja pri bolnikih po presaditvi srca je zavrnitev presadka, dolgoročno preživetje pa omejuje predvsem vaskulopatija presadka. Za bolnike po presaditvi srca je ...ključnega pomena, da morebitno zavrnitveno reakcijo ali pa vaskulopatijo presadka odkrijemo v zgodnji fazi bolezni, ko so terapevtski ukrepi še učinkoviti in presadek še ni nepovratno poškodovan. Danes je prva izbira pri diagnosticiranju vaskulopatije koronarografija, zlati standard pri diagnosticiranju zavrnitvene reakcije pa je endomiokardna biopsija. Zaradi invazivnosti, potrebe po hospitalni obravnavi in suboptimalni občutljivosti obeh preiskav se vse več raziskav usmerja v neinvazivne diagnostične pristope, med katerimi se je kot obetajoča preiskava izkazalo zlasti magnetnoresonančno slikanje srca. V preglednem članku bomo predstavili uporabnost magnetnoresonančnega slikanja srca pri bolnikih s presajenim srcem, njegove prednosti in izhodišča za razvoj pri zgodnjem diagnosticiranju zavrnitvenih reakcij in vaskulopatije presadka v prihodnosti.
Prenatalno diagnosticiranje in pravočasno odkrivanje razvojnih nepravilnosti sečil pri plodu sta ključni za preprečevanje nenadomestljivih zamud pri zdravljenju novorojenčkov in otrok s prirojenimi ...nepravilnostmi sečil, ki bi lahko vodile v slabšanje ali celo izgubo ledvičnega delovanja. Pri diagnosticiranju uporabljamo metode, ki nam dajo največ informacij in so hkrati najmanj škodljive za preiskovanca. Poznavanje osnovne embriologije sečil je ključnega pomena za prepoznavanje prirojenih nepravilnosti. V morfološkem prenatalnem diagnosticiranju sečil pri plodu uporabljamo ultrazvočno preiskavo (UZ) kot dobro standardizirano in uveljavljeno metodo. Če z UZ ne moremo razjasniti patoloških najdb ali če je potrebna nadaljnja razjasnitev nepravilnosti v predelu genitalno-urinarnega sistema, se odločimo za magnetnoresonančno slikanje (MRI) ploda
Prirojena diafragmalna kila je razmeroma pogosta nepravilnost v razvoju trebušne prepone, ki jo v več kot polovici primerov prepoznamo že pred rojstvom. Diagnozo v večini primerov postavimo ob ...rutinskem ultrazvočnem pregledu v drugem trimesečju nosečnosti, ko ugotovimo prisotnost trebušnih organov v prsnem košu. Za postavitev diagnoze zadošča ultrazvočna (UZ) preiskava, za natančnejšo oceno obsega kile, vsebine kilne vreče in prostornine posameznih pljučnih kril, ki so napovedni kazalniki poteka bolezni, pa je v pomoč magnetnoresonančno slikanje (MRI). Preostali delež neodkritih diafragmalnih kil običajno odkrijemo zgodaj po otrokovem rojstvu z rentgenskim slikanjem zaradi dihalne stiske. Majhen delež kil, ki ne povzročajo kliničnih simptomov ali znakov, odkrijemo kasneje v življenju, pogosto naključno. Pogoste ponovitve diafragmalnih kil po operaciji in številne spremljajoče bolezni zahtevajo skrbno in natančno dolgoročno spremljanje bolnikov.
Uporaba magnetnoresonančnega (MR) slikanja v radioterapiji (RT) predstavlja številne uporabne prednosti v procesu izdelave obsevalnega načrta. Pri MR slikanju se predvsem izkorišča boljša ...kontrastnost in prostorska ločljivost mehkih tkiv v primerjavi s slikanjem z računalniško tomografijo (CT). V prispevku je opisan postopek MR slikanja v procesu RT in predstavljene so razlike med diagnostičnim in radioterapevtskim MR aparatom ter opisane kontraindikacije samih MR preiskav. Namen MR slikanja je pridobitev in zlitje s serijo CT slik, natančno določenega anatomsklega področja v specifičnem radioterapevtskim položaju s pomočjo ustreznih fiksacijskih pripomočkov in tuljav, ki se uporabljajo v procesu RT. Tako zlitje MR in CT slik omogoča natančnejšo vrisovanje tumorja in/ali drugih tarčnih struktur ter sosednjih rizičnih organov.
V zadnjih letih je t. i. omrežna perspektiva prispevala k boljšemu razumevanju delovanja možganov pri zdravih posameznikih in bolnikih z boleznimi živčevja. Razvoj neinvazivnih slikovnih metod in ...uporaba matematičnih orodij teorije grafov sta omogočila proučevanje zgradbe in delovanja možganskih omrežij. Povezave v strukturnih omrežjih lahko rekonstruiramo s pomočjo difuzijskega magnetnoresonančnega slikanja, funkcijske slikovne metode pa omogočajo proučevanje funkcijskih omrežij. Možganske sposobnosti so odvisne od topologije omrežij, ki omogočajo tako segregacijo funkcije kot tudi integrativno procesiranje informacij. Prispevek je dostopen uvod v osnove teorije grafov in nevroznanosti omrežij. Predstavi mere topologije omrežij in osnovne značilnosti možganskih omrežij pri človeku. Članek pojasni, kako bolezenski procesi prizadenejo delovanje možganov kot omrežja, in prikaže primere prenosa v klinično prakso. Izpostavimo tudi nekaj omejitev in izzivov, s katerimi se srečuje to hitro razvijajoče se področje nevroznanosti.
Svrha članka je istražiti na koji se način vizualne umjetnosti mogu približiti slijepim osobama u postmodernom društvu, u kojem se vid smatra najvećim od osjetila i u kojem se većina informacija ...temelji na slikama. Osnovne metode predstavljanja umjetničkog djela uključuju preostala osjetila, uglavnom ona sluha i dodira. Nije naravno dostatno pružiti samo činjenični opis slike ili je transformirati u taktilnu grafiku – umjesto toga mora se tražiti složenije tehnike, kao što su audio-opis, metoda asocijacija, sudjelovanje u igranju uloga, a sve radi holističkog iskustva umjetničkog djela.
Izhodišče: Smernice za obravnavo nespecifične bolečine v križu odsvetujejo rentgensko slikanje skeleta v prvih 4–6 tednih trajanja bolečine. Preobremenjenost radioloških oddelkov z neustrezno ...indiciranim slikanjem je spodbudila uvedbo konzultacije pri radiologu. V Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL) smo jo uvedli januarja 2013. Ponudili smo jo vsem bolnikom v starosti od 25 do 45 let, napotenim na rentgensko slikanje (rtg) hrbtenice.Metoda: Preverili smo število vseh slikanj hrbtenice v ZDL pri bolnikih med 25. in 45. letom starosti v letih 2011–2018. Primerjali smo število preiskav na leto v ZDL z dvema zunajbolnišničnima radiološkima oddelkoma v Sloveniji. Storitev konzultacije smo ocenili z vprašalnikom o neželenih dogodkih in smiselnosti storitve, ki smo ga v začetku leta 2016 poslali vsem obravnavanim bolnikom (N = 497) in njihovim napotnim zdravnikom (N = 134).Rezultati: Po uvedbi konzultacije število napotitev na rtg hrbtenice v ZDL upada. Na vprašalnik je odgovorilo 149 (30 %) bolnikov in 65 (48 %) zdravnikov. Večina (95,8 %) napotnih zdravnikov meni, da odlog ali odstop od slikanja ni povzročil zamude v diagnostičnem ali terapevtskem postopku. Prav tako jih večina (95,9 %) meni, da je taka obravnava smiselna. Bolniki so ocenili informacije kot razumljive (97,1 %), koristne (89,7 %) in nekaj novega (72,8 %).Zaključek: Konzultacija pri radiologu lahko zmanjša število nepotrebnih napotitev na rtg diagnosticiranje. Je enostavna, legitimna, strokovno upravičena, neškodljiva ter glede na ceno ugodna storitev, ki omogoča oseben prenos strokovnih izkušenj in specifičnega radiološkega znanja neposredno na bolnika. S tako radiološko prakso lahko prispevamo h krepitvi preventivnih ukrepov na primarni ravni.
Izhodišča: Sagitalna orientacija medenice je pomemben element sagitalnega ravnovesja, kvantitativno pa jo lahko opredelimo na podlagi merjenja geometrijskih parametrov medenice, in sicer naklona ...križnične končne ploskve (SS), nagiba medenice (PT) in naklona medenice (PI). V tem članku predstavljamo rezultate popolnoma samodejnega računalniško podprtega merjenja parametrov sagitalne orientacije medenice na podlagi rentgenskih slik ter testiramo hipotezo, da ni statistično pomembnih razlik med dobljenimi in referenčnimi ročnimi meritvami.Metode: Samodejno računalniško podprto merjenje parametrov sagitalne orientacije medenice temelji na najnovejših tehnologijah iz področja obdelave in analize medicinskih slik, in sicer na konvolucijskih nevronskih mrežah kot posebni obliki tehnik globokega učenja. Na podlagi teh tehnologij se v sagitalni rentgenski sliki medenice najprej samodejno določijo območja zanimanja (križnična končna ploskev ter kolčni sklepni glavi), nato pa se znotraj teh območij določijo značilne točke, in sicer anteriorni rob, središče in posteriorni rob križnične končne ploskve, na katere se kasneje prilega premica, ter središči obeh kolčnih sklepnih glav s pripadajočo sredinsko točko, ki predstavlja os medenice. Na podlagi osi medenice ter premice vzdolž križnične končne ploskve in njenega središča lahko končno izračunamo SS, PT in PI.Rezultati: Merjenje je bilo retrospektivno opravljeno na sagitalnih rentgenskih slikah medenice 38 oseb (15 moških in 23 žensk; povprečna starost 71,1 let). Statistična analiza referenčnih ročnih in samodejnih računalniško podprtih meritev parametrov sagitalne orientacije medenice je pokazala na relativno dobro ujemanje in majhno odstopanje. Za SS, PT in PI je bila povprečna absolutna razlika (standardni odklon) namreč 5,2º (3,8º), 2,2º (2,0º) in 5,1º (4,4º), korelacijski koeficient 0,73, 0,94 in 0,82 (p < 10-6), ničelna hipoteza pa je bila na podlagi parnega t-testa vedno potrjena (p > 0,05).Zaključek: Rezultati so pokazali, da ni statistično pomembnih razlik med referenčnimi ročnimi ter samodejnimi računalniško podprtimi meritvami parametrov sagitalne orientacije medenice. Poleg tega so odstopanja od referenčnih ročnih meritev znotraj ponovljivosti in zanesljivosti samega ročnega določanja teh parametrov, zato je z samodejnim računalniško podprtim merjenjem mogoče natančno določiti parametre sagitalne orientacije medenice. Vsekakor pa pregleda in potrjevanja tako izmerjenih vrednosti ne smemo popolnoma opustiti, saj so lahko odstopanja v določenih primerih precej velika, predvsem zaradi naravne biološke variabilnosti človeške anatomije ter lastnosti rentgenskega slikanja.
Priporočila za obravnavo bolnikov z limfedemom Planinšek Ručigaj, Tanja; Kozak, Matija; Slana, Ana ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
09/2018, Letnik:
87, Številka:
7-8
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku so predstavljena priporočila za obravnavo bolnikov z limfedemom. Prikazana je klinična slika, diagnosticiranje in različni načini obravnave.
With the aim of improving personalized treatment of patients on chemotherapy, the objective of the study was to assess the degree of association between selected Quality of life (QoL) indicators and ...both clinical and imaging cardiac status indicators when detecting deterioration in QoL of these patients.
In a cohort clinical study in Hamburg, from August 2017 through October 2020, 59 cancer patients, aged 18-80 years, were evaluated before chemotherapy, and at several follow-ups, using EQ-5D and SF-36 QoL questionnaires, fast strain-encoded (fast-SENC) cardiac magnetic resonance (CMR), conventional CMR, and echocardiography, and further received a clinical and biomarker examination. Data was analyzed using survival analyses. A decline of more than 5% in each observed QoL metric value was defined as the observed event. Patient were separated into groups according to the presentation of cardiotoxicity as per its clinical definition, the establishment of the indication for cardioprotective therapy initiation, and by a worsening in the value of each observed imaging metric by more than 5% in the previous follow-up compared to the corresponding pre-chemotherapy baseline value.
Among clinical cardiac status indicators, the indication for cardioprotective therapy showed statistically good association with QoL scores (EQ-5D p=0.028; SF-36 physical component p=0.016; SF-36 mental component p=0.012). In terms of imaging metrics, the MyoHealth segmental myocardial strain score was the only one demonstrating consistently good QoL score association (EQ-5D p=0.005; SF-36 physical component p=0.056; SF-36 mental component p=0.002).
Established fast-SENC CMR scores are capable of highlighting patients with reduced QoL, who require more frequent/optimal management.
PDF
