Za preteklost Slovanov, ki se v zgodovinskih virih presenetljivo pojavijo v 6. st. n. š., obstajajo arheološki dokazi. Jezikoslovna analiza lahko v podporo prispeva pomembne podatke. Iz njih je ...mogoče povzeti, da Slovani predstavljajo satemsko jezikovno skupino med skrajno severnimi traškimi govorci (t. i. Costoboces), južno vejo Baltov ter germansko, iransko in uralsko (ugrofinsko) skupino. V kontekstu nesporno satemskega govora je mogoče prepoznati zgodnje romunske (praromunske), severnotraške, iranske in germanske vplive.
O razvoju analitičnega prihodnjika v slovanskih jezikih zgovorno pričajo starocerkvenoslovanska besedila. Iz njih se popolnoma jasno kaže, da stara cerkvena slovanščina pripada južnoslovanskemu ...arealu. Opisni prihodnjik se tvori s pomočjo deontičnih modalnih izrazov in izrazov, ki izražajo intencionalno stanje volje. Gre za predstopnjo nadaljnjega razvojnega procesa,ki bi ga bilo mogoče označiti kot izpraznitev prvotnih modalnih izrazov v slovnične členke kasnejšega analitičnega prihodnjika v južnoslovanskih jezikih. Ta proces so nedvomno podpirale hkratne težnje v neslovanskih jezikih, predvsem v grščini, pri nekoliko poznejšem konstituiranju balkanske jezikovne zveze.