V prispevku je predstavljena primerjava glasoslovnega sistema slovenščine in makedonščine, na podlagi katere je narejena analiza napak govorcev makedonščine pri učenju slovenščine kot tujega jezika ...na glasoslovni ravnini. V raziskavi je sodelovalo 20 študentov Univerze na Primorskem, ki so govorci makedonščine. Analiza zajema variante izgovora v in l, izgovor e in polglasnika pred r in upoštevanje premene po zvenečnosti. Rezultati so sistematično predstavljeni v preglednicah, analiza pa vključuje tudi razlago in izvor izgovornih napak.
Prispevek primerja pomensko-skladenjske značilnosti bolgarskih odvisnikov neuresničenega dejanja in njihovih slovenskih prevodnih ustreznic; primerjava temelji na besedilnih zgledih iz petih ...bolgarskih književnih del in njihovih slovenskih prevodov. Analizirani bolgarski odvisniki in njihove prevodne ustreznice so si podobni po pomenu, časovni perspektivi, položaju in osebkovnosti; slovenske ustreznice se od izhodiščnih odvisnikov razlikujejo predvsem po zgradbi, skladenjski funkciji in rabi glagolskih oblik.
Na slovenskem oddelku Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije se s spolno občutljivim jezikom ukvarjamo od leta 2016, ko smo opazili vse pogostejšo rabo spolno nevtralnega jezika v ...angleških izvirnikih. Tak jezik štejemo za namerno izbran način pisanja in torej za pomembno prvino izvirnika. Vendar pa spolno nevtralnega jezika običajno ni mogoče neposredno prevesti v slovenščino, in če spolno nezaznamovane oblike prevajamo z generičnim moškim spolom, je jezik prevoda seksističen. Večinoma je treba spolno nezaznamovanost v prevodu izraziti neodvisno od izvirnika. Slovenski oddelek Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije je smernice za spolno občutljivo rabo jezika razvil v sodelovanju s strokovnjaki in strokovnjakinjami iz slovenske javne uprave in akademske skupnosti. Nekatera sredstva spolno občutljivega jezika so relativno neproblematična, za mnoga vprašanja pa so potrebne nadaljnje raziskave in izkušnje.
V prispevku je obravnavan izvor pripon -ar (kajžar, gruntar, kočar, bajtar), -lj-ar (kajžljar, kočljar, bajtljar) in -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar) v narečni in knjižni slovenščini. Pripona -ar je ...bila namreč v slovenščino podedovana iz praslovanščine in skozi zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) stare, srednje in nove visoke nemščine, zloženi priponi -lj-ar in -n-ar pa sta v (narečno) slovenščino prišli iz (bavarske) visoke nemščine. Nadalje je na osnovi spoznanj germansko-slovanskega nadomestnega glasoslovja podana natančnejša interpretacija starogermanskega vira praslovanske prevzete pripone *-aŕь.
V prispevku je prikazan govor kraja Kapele (SLA T349), ki spada v bizeljski govor kozjansko- bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne ...značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je Andreja Radetič za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala leta 2002.
Prispevek osvetljuje principe, ki delujejo na določitev spola pri prevzemanju angleških leksemov v slovenščino. Pri določitvi spola samostalnikov se namreč pri prehodu iz jezikovnega sistema, ki ...uporablja naravni spol (angleščina), v jezikovni sistem s slovničnim spolom (slovenščina) praviloma ohranja biološki spol pri samostalnikih za bitja, spol samostalnikov, ki poimenujejo neživo, pa se oblikuje po drugačnih kriterijih.
Položaj dvojezičnosti v slovenski Istri se nedvomno spreminja, o čemer pričajo rezultati splošne mature iz italijanskega jezika, mnenje učiteljev italijanskega jezika in rezultati raziskav v ...preteklih letih. V prispevku opazujemo položaj dvojezičnosti pri dveh generacijah, in sicer pri mlajših od 20 let in starejših od 40 let, in se na podlagi izsledkov raziskave opredeljujemo glede položaja dvojezičnosti.
Osrednji cilj sodobnih psiholingvističnih raziskav sprotnega branja stavkov je odkrivanje, katere so glavne kognitivne omejitve pri uporabi skladenjskega znanja za dosego razumevanja. Ugotovljeno je ...bilo, da je lažje procesirati oziralne odvisnike, pri katerih je oziralno jedro povezano s skladenjskim mestom osebka, težje pa tiste, pri katerih je oziralno jedro povezano s skladenjskim mestom predmeta – hkrati pa je procesiranje sredinsko vstavljenih struktur težje od procesiranja desno vstavljenih. Obe razliki se očitno razkrijeta z metodo samotempiranega branja, pri katerem udeleženec na računalniškem zaslonu s pritiskanjem na tipko bere stavke besedo za besedo. S to študijo so razlike v procesiranju glede na vrsto in glede na mesto vstavljanja oziralnega odvisnika prvič obravnavane tudi v slovenščini.
V prispevku je predstavljeno vprašanje določanja iztočnic za izbrane samostalniške tvorjenke (izpeljanke iz glagolskih kalkov, sestavljenke s predpono iz prislova, zloženke) glede na zapis skupaj ali ...narazen v obrnjenem slovarju Hipolita Novomeškega. Primerjalno je pregledana obravnava izbranih primerov teh tvorjenk v obstoječih slovenskih zgodovinskih slovarjih, na podlagi gradiva za obrnjeni slovar pa so izpostavljene dileme pri določanju iztočnic, zlasti vprašanje ločevanja zloženk od besednih zvez z netipično stavo samostalniškega prilastka.
PDF
