Članek predstavlja analizo rezultatov študije o vegetarijanstvu in veganstvu ternjuni splošni percepciji, opravljene na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. Po statistično ...podprti oceni pogostosti tovrstnih prehranskih izbir in motivov ter demografske strukture vegetarijancev in veganov se v osrednjem delu osredotoči na percepcijo in odnos splošne populacije do tovrstnih idej in praks. Ta odnos je prevladujoče skeptičen, argumenti za vegetarijanstvo in veganstvo splošne populacije ne prepričajo, do teh prehranskih praks je pretežno odklonilna. S podrobnejšo analizo izluščimo tri distinktivne skupine anketirancev: skoraj polovica je do vegetarijanstva in veganstvo izrazito odklonilna, petina jim je rahlo naklonjena, tretjina pa je nekje vmes. Ključni dejavniki, ki skupine razlikujejo med seboj, so starost, izobrazba, socialni položaj anketirancev, njihovo zadovoljstvo z življenjem, odnos do politike in demokracije ter religije in duhovnosti.
V članku so predstavljene ugotovitve raziskav Slovensko javno mnenje, ki so bile izvedene tik pred začetkom epidemije ter v prvem in drugem valu epidemije. V članku nas zanima vpliv percepcije in ...vrednotenja družbenih neenakosti na protestno participacijo državljanov. Bolj konkretno: zanima nas, kako se te zaznave povezujejo z dejanskim položajem posameznikov in kako součinkovanje obojega prispeva k nezadovoljstvu, ki se kaže kot pripravljenost na proteste. Izhajamo iz teorije relativne deprivacije, ki se kaže kot relevantna za pojasnjevanje pojavljanja protestov v kriznih časih. Rezultati raziskave potrjujejo relevantnost teorije še posebej v času krize oziroma nenapovedanega in nenadnega izbruha zamere, ko običajni pojasnjevalni modeli političnega delovanja ne zadoščajo. Izkaže se, da bistven sprožilec kolektivnega ravnanja pri tem ni absolutna stiska, ampak je lahko protestno ravnanje posledica relativne stopnje deprivacije v posamezni družbeni skupini. Pomembna je diskrepanca med specifičnimi in za posamezno socialno skupino legitimnimi pričakovanji (glede norm, življenjskega standarda in družbenega položaja) ter ocenami o tem, ali se bodo ta pričakovanja uresničila.