V prispevku je predstavljeno, katere bajne like oz. bajna bitja in elemente ljudske medicine ter krščanstva je v sodobnem slovenskem romanu Óštrigéca (1991) uporabil Marjan Tomšič. Roman se uvršča v ...pisateljev istrski opus, s katerim je slovensko Istro postavil na slovenski literarni zemljevid, v sodobno slovensko književnost pa vnesel narečne in folklorne prvine. Avtorica se Óštrigéce loteva interdisciplinarno, z metodama literarnovedne in folkloristične analize.
Članek se posveča delu Dragotina Cvetka s posebnim poudarkom na njegovih prizadevanjih za institucionaliziranje slovenske muzikologije, ki jo je razumel predvsem kot zgodovinsko discipline posebnega ...nacionalnega pomena. Cvetkova muzikološka dediščina je požela precejšnje mednarodno priznanje in ostala nepogrešljiva za nadaljnji razvoj slovenske muzikologije.
Razprava obravnava pomen reformacije za razvoj slovenske etnične identitete. Čeprav je bilo obravnavano gibanje širom Evrope v prvi vrsti verske narave, so na slovenski premici zgodovine dolgega ...trajanja njegovi dosežki bolj kot na konfesionalnem vidni na področju izgradnje kolektivne etnične identitete. Deželnoknežja protireformacija je namreč v notranjeavstrijskih deželah zlasti med letoma 1598 in 1628 protestantizem odpravila, katoliška obnova pa se je pri svojem delu oprla na določene pridobitve reformacijske dobe. Po oceni razprave so za nadaljnji razvoj Slovencev kot etnične skupnosti pomembne zlasti štiri protestantske stvaritve iz dobe reformacije, in sicer: 1) knjižna norma, ki se je v polnosti izoblikovala med letoma 1550 in 1584, 2) koncept Slovenske cerkve, ki ga leta 1550 zasnoval Primož Trubar, 3) mit o etnični izbranosti, oprt na stavek iz Pavlovega Pisma Rimljanom, »in vsak jezik bo slavil Boga« (Rim 14,11), ter 4) topos o velikem obsegu slovanskega/ slovenskega jezika z zametki nacionalnega mita.
Nacionalizacija glasbe je intenzivnejša v tistih glasbenih zvrsteh, ki jih narod prepozna kot tradicionalne. Pomembno vlogo pri tem pa imajo strokovnjaki, izvajalci, ustvarjalci, kulturna politika, ...potrošniki in množični mediji. Dom in domovina sta v svoji predstavni podobi ključna označevalca narodne pripadnosti. Toda v sodobnem kontekstu migracij je tudi pojem doma dobil nove konceptualne okvire. Avtorica v članku izhaja iz ugotovitev sodobnih študij doma v okolju migracij in jih primerja z njegovimi reprezentacijami v slovenski narodnozabavni glasbi, kjer kot prevladujoči označevalci narodnega nastopajo dom, domovina, Slovenija, hrepenenje, planine, slovenski kraji in mati.
Članek obravnava štiri različice folklornega besedila iz vasi Trnovo ob Soči o kolektivnem maščevanju domačinov nad volkom, ki je napadel njihove ovce; tri besedila so v verzih, eno v prozi. V ...verznih različicah so vaščani poimenovani s konkretnimi hišnimi imeni, kar je pripomoglo k uspešni transmisiji izročila iz generacije v generacijo. Primerjalno so podane žanrsko-vsebinske, slogovne in jezikovne značilnosti vseh štirih narečnih variant besedila. Recepcijo besedil nakazuje žanr zabavljice oz. povedke ter odgovori vprašanih informatorjev. Izpostavljeno je tudi terminološko vprašanje poimenovanja specifičnega podžanra zabavljice, v katerem se nizajo hišna imena. Volkovi so bili v 19. stoletju sistematično iztrebljeni in so do sredine 20. stoletja v Zgornjem Posočju povsem izginili, v zadnjih letih pa so se ponovno pojavili. To aktualizira stara folklorna besedila in motivira nastajanje novih.
Rad se bavi semantičkom rekonstrukcijom praslovenske riječi koprъ, koja se u modernim slovenskim jezicima javlja u značenju „kopar” (Anethum graveolens). Na osnovu povezanih oblika (na primjer, ...*kopъtь, *kopьno), osnovno značenje bilo bi „topao vazduh”, „para”. U tom pogledu, moguće je revidirati porijeklo slovenskih naziva za koprivu (Urtica), kao što su *kopriva, odnosno *kropiva. Naime, *kopriva je derivat glagola *koprěti/*kopriti, u značenju „tretirati toplom vodom”, dok je *kropiva derivat glagola *kropiti, u značenju „vreti”. U oba slučaja korijen riječi označava žareću biljku. U cilju dokazivanja tvrdnje, rad nudi brojne sinonime koji se javljaju u različitim slovenskim jezicima i koji nastaju u skladu sa istim semantičkim modelima i pravilima tvorbe riječi.
Avtorja v članku na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih metod analizirata pojavnost slovenske in tuje glasbe v slovenskih radijskih in televizijskih medijih. Pri tem posebno pozornost namenjata ...vlogi vratarstva slovenskih medijev pri formiranju popularne glasbe in glasbenih okusov v Sloveniji. Analiza pokaže, da medijsko odbiranje glasbe upošteva specifične kulturne, družbene in politične kriterije, kar se med drugim kaže v nevključevanju »odbojnih« žanrov, v polarizaciji na ravni glasbenega okusa, v regulaciji migracij glasbe ter v konstruiranju specifičnih konceptualnih mej, ki jih vratarji glasbe vzpostavljajo (in obenem tudi upoštevajo).
V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘mlinarstvo’, tj. izrazje za pomen ‘mlin’, ‘mleti’, ‘moka’, ‘otrobi’ in ‘koruza’ ter ‘sirarstvo’: besedje za pomene ‘sir’, ‘skuta’, ...‘sirotka’ in ‘sesiriti se’. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Večina narečnih leksemov je slovanskega izvora. Največ prevzetih besed predstavljajo germanizmi (npr. mohant in mohot ‘sir (za mazanje)’, žur oz. žura ali cmer ‘sirotka’), na zahodu (primorska narečja) pa najdemo tudi romanizme (npr. špres ‘skuta’, frmenta, frmentin ali frmenton ‘koruza’, semola, šemole in šemolini ‘otrobi’).
Prispevek nudi vpogled v razvoj sodobnega pesništva v Italiji (1945-2016), ki nastaja v presečiščnem pasu med slovensko in italijansko književnostjo ter v neposrednem stiku z italijanskim lokalnim ...slovstvom. Od konca druge svetovne vojne do danes je nastal velik korpus pesniških besedil, iz katerih pronica bivanjska in duhovna empirija prostora. Pregled opušča individualne avtorske poetike in zasleduje skupen umetniški jezik posameznih obdobij, tj. vsebinske formulacije, ki se ponavljajo v več besedilih pri različnih avtorjih in postanejo sčasoma ustaljene podobe z jasno opredeljeno semantiko. V podobnih koordinatah razbiram izbiro umetniškega jezika, ki je po Lotmanu (2010: 28) "nosilec informacije" in tako kot snovno gradivo "poustvarja model sveta".
PDF
