O slovenski kratki prozi Alenka Žbogar
Slavistična revija,
01/2013, Letnik:
61, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pregled literarnovednega raziskovanja slovenske kratke pripovedne proze v zadnjem desetletju se osredotoča na monografske publikacije in tiste antologije ter prispevke, ki so pomembno prispevali k ...izoblikovanju sodobne slovenske teoretske in zgodovinske zavesti o kratki prozi. Pozornost je usmerjena na metodološke razlike v obdelavi ter na tuje in slovenske referenčne kroge, iz katerih izhajajo posamezni raziskovalci. Ohranja se tradicionalno zgledovanje po preciznejši nemški literarni teoriji ter se dopolnjuje s sodobnimi evropskimi in ameriškimi referencami.
Pricujoci clanek je nadaljevanje mojega prispevka Feministicne literarnovedne raziskave - tukaj in zdaj, ki je bil objavljen v jubilejni stevilki Jezika in slovstva leta 2005. Tam sem najprej ...predstavila nekatere tezave s poimenovanjem raziskav o besedilih pisateljic, o podobah zenskosti in zenskih likih, a tudi s poimenovanjem teoreticnih studij o konceptih in problemih, ki se odpirajo, ko izhodisce raziskovanja postane vprasanje, kako se v literarno delo vpisuje spolna razlika. Predlagala sem, da kot krovni pojem za tovrstne raziskave uporabljamo sintagmo feministicna literarna veda.1 V nadaljevanju sem nanizala imena slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki so na omenjenem podrocju ustvarili pomembne literarnozgodovinske in teoreticne prispevke (Marja Borsnik, Silvija Borovnik, Zenja Leiler, Neva Slibar, Alenka Jensterle Dolezal, Irena Irena NOVAK POPOV, Alojzija Zupan Sosic, Jelka Kernev Strajn, Mira Delavec, Miran Hladnik, Igor Grdina).2 Njihove raziskave sem zbrala v skupine glede na predmet raziskovanja (teoreticni prispevki s podrocja feministicne teorije, studije o podobah zenskosti, zenskih likih, nove interpretacije kanoniziranih avtoric in odkrivanje pozabljenih, zamolcanih literarnih ustvarjalk), s cimer sem zelela pokazati, da so vsa podrocja feministicne literarne vede postala raziskovalno zanimiva tudi v slovenskem prostoru. V zakljucku sem se vrnila na izhodisce, ki ga je zaznamovala misel Silvije Borovnik, da v slovenskem prostoru se ni bilo simpozija o temah s podrocja feministicne literarne vede. Sklenila sem, da tudi pri nas narasca interes za feministicno literarno vedo, zato ni vec dalec trenutek, ki bo omogocil sirso razpravo o temah s tega podrocja. V clanku iz leta 2005 sem tudi opozorila, da na nobeni od slovenistik ni predmetov s podrocja feministicne literarne vede. Z bolonjsko prenovo se je situacija precej spremenila, kar je vplivalo tudi na povecanje interesa studentov in predvsem studentk. Na prvi stopnji so predmeti s tovrstno tematiko akreditirani le v okviru programa Slovenski jezik in knjizevnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in sicer gre za obvezni predmet Avtorice, literarne vrste in slogi v slovenski knjiz?evnosti 1. polovice 20. stoletja ter predmet Knjiz?evnice 19. stoletja, na drugi stopnji je v okviru pedagoskega programa druge stopnje Slovenski jezik in knjizevnost akreditiran predmet Sodobne slovenske knjizevnice, na tretji stopnji pa Knjizevnost slovenskih avtoric 20. stoletja.6 Na programu Slovenistika na Fakulteti za humanisticne studije Univerze na Primorskem so na prvi stopnji in na drugi stopnji v pedagoskem enopredmetnem in dvopredmetnem programu akreditirani trije izbirni predmeti z enakim naslovom Zenske v literaturi. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je na Slovenistiki na enodisciplinarnem drugostopenjskem programu akreditiran obvezni predmet, pri katerem ze naslov razkriva vsebine, ki se dotikajo feministicne literarne vede, poimenovali so ga Spol in slovenska literatura. Na Fakulteti za humanistiko je na programu Slovenistika (smer literarne vede) akreditiran modul Studiji spolov v slovenski knjizevnosti, ki obsega naslednje predmete: Sociologija spolov, Postkolonialne teorije in studiji spolov, Feministicna literarna veda, Podobe zensk v svetu mitov in njihova recepcija v slovenski knjizevnosti, Reprezentacije spolov v slovenski knjizevnosti, Spolni stereotipi v slovenski mladinski knjizevnosti in Literarne ustvarjalke v evropskih knjizevnostih. Povecan interes za avtorice in raziskovalne teme, ki so v povezavi z zenskami in zenskostjo, je mogoce razloziti kot odziv na vecjo prisotnost avtoric na slovenskem knjizevnem trgu (pomembni so tudi promocijski dogodki, kot so predstavitve knjig, literarna branja, okrogle mize ipd.),9 clanke in knjige o literarnih opusih (med njimi pomembno mesto zavzemajo tudi ponatisi in antologije), gotovo pa so literarne ustvarjalke in njihova dela tudi v predavanja vkljucena v vecji meri. Tako najbrz ni nakljucje, da je najvec diplomskih nalog nastalo prav pri mentoricah, ki se raziskovalno posvecajo zenskemu literarnemu avtorstvu. Drugi razlog je prevladujoce stevilo studentk na programih slovenistik. Tudi akademska kadrovska struktura za podrocje slovenske knjizevnosti razkriva, da prevladujejo predavateljice, izjemi sta le koprska slovenistika in Oddelek za primerjalno knjizevnost in literarno teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med raziskovalne dosezke s podrocja feministicne literarne vede lahko pristejemo uspesno kandidiranje Univerze v Novi Gorici na razpis Evropske znanstvene fundacije za akcijo COST z naslovom Pisateljice v zgodovini - na poti k novemu razumevanju evropske literarne kulture, ki jo financira Evropski program znanstvenih in tehnicnih raziskav.10 Cilji raziskovalk, ki so zdruzene v tem stiriletnem projektu (2009-13), so revizija in novi prispevki k zgodovini zenskega avtorstva, predvsem pa odgovori na naslednja vprasanja: Kaksna je bila recepcija pisateljic, kaksen njihov vpliv? Kaksno vlogo so igrale kot avtorice, bralke, prevajalke, zapisovalke in kulturne posrednice? Kaj se je zgodilo z njimi v procesu kanonizacije? Kako je mogoce razloziti njihovo odsotnost iz literarnih zgodovin? Empiricni podatki o recepciji se vpisujejo v digitalno podatkovno bazo WomenWriters, the Reception of their Works. V kontekstu akcije je Univerza v Novi Gorici v sodelovanju s projektom Ljubljana - svetovna prestolnica knjige septembra 2010 organizirala znanstveni posvet Zensko avtorstvo v knjizevnostih malih dezel 19. stoletja. Na simpoziju so stiri slovenske in sedemnajst tujih raziskovalk predstavile manj znane avtorice, a tudi recepcijo kanoniziranih avtoric v knjizevnostih malih dezel.
Razprava prikazuje in kritično presoja stanje na področju empiričnega literarnovednega študija, zlasti tiste prispevke, ki predstavljajo "ortodoksnejšo" različico empirične literarne znanosti. ...Stagnacijo v spoznavnoteoretični diskusiji skuša preseči s premislekom nekaterih novejših raziskav možganskih funkcij. Nič manjša vloga ni pripisana raziskavam, ki predvsem uporabljajo empirične metode in tudi prispevajo k empirizaciji literarne vede. Predstavljena so glavna imena, dosežki ter inštitucije, kjer se na Slovenskem izvajajo empirične študije literature.
In this book (' The Spaces of Slovenian Literature'), a team of researchers from the ZRC SAZU and the Faculty of Arts in Ljubljana led by Marko Juvan develops a new discipline, which is formed at the ...intersection between the analysis of the literary system and geography and relies on geographic information systems. Based on the spatial humanities approach presented in the introductory chapters, the following analyses, thematic maps and graphs try to explain how the “national space” was formed both ideologically and materially due to the interaction between geographical factors and literary practices in Slovenian from 1780 to 1940. The argument is based on spatial statistical analysis of data sets of biographies of literary actors, development of the press, publishing, literary clubs and theaters, the places represented in historical novels, and a constellation of memorial objects and designations dedicated to Slovenian writers. Systemic treatment is supplemented with discussions on the depicted and living spaces of selected writers from the 17th to the 21st century.
Another change is the contextualization of literary facts. The illusion of autonomous literature that was reproduced in the illusion of autonomous literary scholarship (both were only possible by ...reducing the interests of literary studies to one component, the text, and one function of the text, its aesthetic function) has receded, given the need for a more complex understanding of literature. While social concerns in literature are nothing new for Slovene literary studies, the conviction that the concept of Slovene literature ought not be limited to so-called original literature or even to Slovene-language literature (i.e., to include translations) is fresh. From reader's point of view, literature in other languages is important as well, being part of literary consumption in Slovenia and even originating there. The logical result of acknowledging this would be an invitation to representatives of other branches of philology in Slovenia-views of research on German-, Latin-, English-, and otherlanguage literatures-to cooperate on this thematic issue. However, this ambitious plan was limited to symbolic representation in the form of a survey of comparative and German literary studies in Slovenia, an essential specificity of which is consideration of the Slovene literary context, yet in the end it was necessary to omit these articles, too. The plan to expand the subject matter field in the thematic issue would have been difficult to carry out, and even though on a popular level the appropriation of non-Slovene writers like Louis Adamic, Alma Karlin, Ana Wambrechtsamer, and Maja Haderlap is accepted, the plan nonetheless seemed too radical.
In the last few decades, comparative literature has spread even to those parts of the world that it had not reached before. However, at the same time it has faced a crisis in its traditional centers ...across Europe and North America, which has shaken its conceptual premises, theoretical foundations, and methodological structure, affected its inclusion in university and scholarly institutions, and jeopardized its social status. The discipline responded to this fundamental change through increased self-awareness and a true flourishing of relevant production directed towards fundamental reflections on its identity, the current situation, its genesis, and possible future paths.
This monograph deals with theoretical and historical aspects of the position of the writer in Slovenia from the end of 18th century, when literature started to differentiate itself from other systems ...and form an autonomous social system, to the situation in which the writer finds himself at the beginning of the 21st century.
Slovenska literarna veda je bila ob ustanovitvi univerze personalno in po raziskovalnih šolah zelo razvejana. Izbira kandidatov za dve razpisani univerzitetni mesti ni bila enostavna, vendar pa je ...mogoče ugotoviti, da sta bila predloga pripravljena izrazito strokovno. F. Kidrič in I. Prijatelj sta bila namreč znanstveni paradigmi, ki sta bila na ravni aktualnega časa in v središču razvoja raziskovalne discipline.