Razprava prinaša prvo klasifikacijo in interpretacijo slovenskih velerizmov in izpostavlja njihov raziskovalni potencial za paremiološke in folkloristične raziskave. Za identifikacijo 33 obravnavanih ...velerizmov, ki so izpričani v različnih virih od leta 1852 do leta 2001, je uporabljena največja slovenska paremiološka zbirka Pregovori. Velerizmi so v jedru razprave razvrščeni po zgradbenih tipih, znotraj katerih so pomensko opredeljeni in dodatno pojasnjeni z osvetlitvami intertekstualnih povezav, ki jih delijo z drugimi besedili slovenskega folklornega sistema.
Knjižni fond samostanske knjižnice sv. Ane je najbolj natančno popisan v inventarni knjigi Zbirnega centra knjižnic v Portorožu (1950–1953). Samostan, ki je pred 1. sv. vojno pripadal hrvaški ...provinci, je v svoji knjižnici hranil tudi slovenske tiske. Prispevek prinaša pregled in besedilnozvrstni opis slovenskih del v popisu, ki kažejo na to, da so koprski frančiškani liturgične in pastoralne dejavnosti opravljali tudi v slovenščini in tako gojili domačo besedo med slovenskimi verniki, obsežen nabor posvetnega strokovno-didaktičnega gradiva pa je bil namenjen jezikovni in splošni izobrazbi.
Članek obravnava dva slovenska prevoda Flaubertovega kontroverznega zgodovinskega romana Salambô, ki je v izvirniku izšel leta 1862, pet let po izidu realistične mojstrovine Gospa Bovary.
Prvi ...slovenski prevod iz leta 1931 je delo Antona Debeljaka, prevajalca in publicista, ki je bil v svojem času zagotovo vodilni slovenski poznavalec Flauberta in nasploh francoske književnosti. Kot kritik oziroma literarni zgodovinar je bil Debeljak prepričan, da je Flaubert v Salambô (kljub temu, da gre za delo z zgodovinsko, eksotično tematiko) ostal zvest principom realističnega romana. To trditev je argumentiral zlasti z analizo Flaubertove pripovedne tehnike, za katero je značilna odsotnost pripovedovalca, njen temeljni princip pa je slikanje (ne pojasnjevanje in komentiranje) resničnosti. Debeljakov prevod je v tem pogledu zelo zvest izvirniku: prevajalec je skrbno ohranil zakonitost nizanja prizorov, pa tudi značilni ritem izvirnika. Manj posrečen je izbor besedišča. Debeljaka, ki je, kot lahko zaznamo tudi v njegovih lastnih besedilih, čutil posebno nagnjenje do manj znanih besed in arhaizmov, je to nagnjenje ponekod odvedlo zelo daleč od Flaubertovega izvirnika.
Drugi slovenski prevod Salambô (z letnico izida 2023) je delo prevajalke Saše Jerele.
Prevod Flaubertovega zgodovinskega romana lahko štejemo za logično nadaljevanje njene prevajalske poti, ki se je začela s Hadrijanovimi spomini Marguerite Yourcenar, pomemben mejnik na njej pa je bilo gotovo tudi Jezusovo življenje Flaubertovega sodobnika Ernesta Renana. V obeh primerih se je prevajalka mojstrsko prilagodila slogu izvirnika in tako – kljub navidezni podobnosti med “učenima” zgodovinskima romanoma – v celoti ohranila razlike med njima. V novem prevodu Salambô je Saša Jerele z velikim posluhom in skrbno pretehtanimi sredstvi, brez nasilnega prilagajanja slovenske skladnje francoski, poustvarila ritem izvirnika. Izvirniku pa je ostala zvesta tudi v izboru besedišča. Z veliko obvladanostjo, z doslednim izogibanjem cenenim učinkom, ji je uspelo v slovenščini poustvariti roman, kot si ga je zamislil Flaubert: preprost, ne trezen.
Prispevek obravnava korespondenco med dvema ključnima predstavnikoma dunajske umetnostnozgodovinske šole v slovenskem prostoru – Francetom Steletom in Izidorjem Cankarjem. Razprava sledi njunemu ...dopisovanju od začetka študija do konca leta 1913 in se osredotoča na Steletovo uredniško in javno delovanje v obdobju pred prvo svetovno vojno. France Stele je kmalu po vpisu na Dunajsko univerzo prevzel uredništvo Zore, glasila katoliškega akademske ga društva, in k sodelovanju povabil Cankarja, ki je tedaj študiral v Louvainu. Stele in Cankar sta se spopadla s predsodki ob sprejemanju moderne umetnosti med slovenskimi katoliškimi izobraženci zlasti v primeru sodobne cerkvene arhitekture. Steletov esej Apologija moderne umetnosti, objavljen leta 1911, lahko razumemo kot prvi neposredni naslon na dunajsko šolo umetnostne zgodovine. Vsebina članka in odzivi nanj sicer niso neposredno odmevali v ohranjeni korespondenci med Steletom in Cankarjem, vendar pa je sam način, kako sta se kolega kasneje dopolnjevala in podpirala, zelo značilen za njuno vodenje javne polemike.
V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘mlinarstvo’, tj. izrazje za pomen ‘mlin’, ‘mleti’, ‘moka’, ‘otrobi’ in ‘koruza’ ter ‘sirarstvo’: besedje za pomene ‘sir’, ‘skuta’, ...‘sirotka’ in ‘sesiriti se’. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Večina narečnih leksemov je slovanskega izvora. Največ prevzetih besed predstavljajo germanizmi (npr. mohant in mohot ‘sir (za mazanje)’, žur oz. žura ali cmer ‘sirotka’), na zahodu (primorska narečja) pa najdemo tudi romanizme (npr. špres ‘skuta’, frmenta, frmentin ali frmenton ‘koruza’, semola, šemole in šemolini ‘otrobi’).
Prispevek obravnava najzgodnejše omembe slikarjev, kiparjev in drugih umetnikov v slovenskem jeziku. Glede na to, da je bila pisana slovenščina v svetni sferi do razsvetljenstva zelo malo rabljen ...jezik, srečamo večje število tovrstnih omemb šele sredi 18. stoletja. Slovenski nazivi za njihove poklice so sicer v slovenskih besedilih in slovarjih izpričani od druge polovice 16. stoletja, vendar brez navezave na konkretne osebe. Dragocen vir omemb predstavlja obsežna oklicna knjiga ljubljanske stolne župnije sv. Nikolaja iz let 1737–1759. Slovensko izrazje za obravnavane poklice, ki ga v njej srečujemo, je bilo v celoti adaptirano iz nemščine. Slikarji so označeni kot malar in maler, kiparji kor pilavar, pildtaver in bildtaver, slikarji kart kot kartenmalar oziroma kartenmaler, pozlatarji kot faser in fergulder oziroma ferguldar, edini stavbenik pa kot paumaster. Knjiga ni samo bogat vir podatkov slovenske poklicne terminologije 18. stoletja, ampak tudi zakladnica za preučevanje mikrokozmosa posameznikov.
V članku je na kratko predstavljena zgodovina slovenskega priseljevanja v ZDA. Sledi analiza šestih slovarjev in priročnikov, objavljenih med letoma 1895 in 1919, ki so bili slovenskim izseljencem v ...ZDA v pomoč pri učenju in razumevanju angleščine ter pri prilagajanju novemu kulturnemu okolju. Avtorice v raziskavi ugotavljajo, katere vrste informacij so bile izseljencem na voljo v preučevanih slovarjih in priročnikih (npr. razlaga izgovora angleških besed, razlaga angleške slovnice, koristni pogosti komunikacijski obrazci, navodila za naturalizacijo, pojasnila o poimenovanju in vrednosti ameriških kovancev in bankovcev, različni oglasi).
V prispevku so predstavljeni narečni leksemi iz pomenskega polja ‘koruza’: poimenovanja za koruzo, izrazi za ličkanje in ruženje koruze. Jezikovno gradivo s slovenskega jezikovnega območja (zbrano za ...Slovenski lingvistični atlas) kaže na veliko narečno raznolikost. Za koruzo se najpogosteje uporabljajo še leksemi turščica, sirek, frmenta in frmenton, za pomen ‘ličkati’, tj. ‘odstranjevati krovne liste s koruznega storža’, so v gradivu zapisani še izrazi, kot so majiti, slačiti ali kožuhati, za pomen ‘ružiti’, tj. ‘luščiti zrno s koruznega storža’, pa npr. še luščiti, robiti ali robkati.
Med odrom in zaodrjem Katarina Bogunović Hočevar
Muzikološki zbornik,
12/2023, Letnik:
59, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Razprava osvetljuje prva leta delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani po prvi svetovni vojni. Na osnovi obstoječih virov delno rekonstruira organizacijski in umetniški ustroj ustanove. ...Zaradi pomanjkanja primarnih virov oz. dokumentacije, ki bi razkrila notranje delovanje opernega ansambla, se naslanja na dnevnokritiška pričevanja glasbenih protagonistov takratnega časa.
Prispevek posega na široko področje jezikovnega in nejezikovnega medsebojnega vplivanja in delovanja v ozkem, izbranem krogu udeležencev, torej na področje govornih dogodkov, v katerih nastaja ...ožjeinteresni, posredni ali neposredni, eno- ali obojesmerni dvogovor. Posebna pozornost bo namenjena prav enosmernemu dvogovoru, imenovanem razgovor, in obojesmernemu dvogovoru, imenovanem pogovor.
PDF
