Povsem drugacen pogled v prihodnost je seznam avtorjev, ki naj bi dobili svoje zbrano delo. Navedenih je 7 imen, ne da bi bila dodana kaksna utemeljitev. V Izhodiscih je zapisano zgolj: »Zbirka naj ...ohrani temeljne konceptualne znacilnosti, ki so ji bile dolocene ze ob zacetku, vendar naj ob tem odpravi morebitna vsebinska neravnovesja, tudi iz starejsih obdobij slovenske knjizevnosti« (Matija Ogrin 2011: 1). Z Janezom Damascenom Devom je pomaknjen zacetek izbiranja avtorjev proti sredini 18. stoletja. Ali je primerljiv s premikom od Vodnika k Linhartu, ki se je zgodil med Prijateljevim in Ocvirkovim izbiranjem najstarejsega avtorja, je vprasanje brez nedvoumnega odgovora, a zanimanje za barok kot obdobje, ko je bilo del obilja tudi kopicenje vednosti, se povecuje v zadnjih desetletjih. Manj prepricljiva oz. nujna je uvrstitev Urbana Jarnika, ce naj bi bila z njegovim opusom uravnotezena podoba prve polovice 19. stoletja v slovenski knjizevnosti. V seznamu slovenskih pesnikov in pisateljev, ki sta ga leta 1866 objavila Stritar in Jurcic v Slovenskem glasniku kot del napovedi za zbirko Klasje, ni omenjen, so pa omenjeni ustvarjalci, ki doslej se niso dobili svojega zbranega dela: Koseski, Cegnar, Erjavec, Trstenjak, Toman, Valjavec in Vilhar (Prijatelj 4, 1961: 153). Antoloski izbor iz del vseh teh ustvarjalcev bi bil upravicen v knjiznici Kondor, za kaj vec pa po danasnji presoji najbrz ni razloga. Preostalih 5 na novo uvrscenih avtorjev je objavljalo v 20. stoletju, za katero se ni dokoncano oblikovanje kanona in se ni mozno soglasje o reprezentativnih ustvarjalcih leposlovja (Darko Dolinar 2006: 7). Za znanstveno izdajo sta pomembni se dve omejitvi: z avtorsko zascito povezan dostop do objavljenih del in do zapuscine in razpolozljivost vzporednih besedil, zlasti pisem in drugega avtobiografskega gradiva, brez katerega bi bile Opombe v tej zbirki ob velik del svoje tehtnosti. Izbiranje avtorjev je kot vsako vrednotenje ideoloski poseg. Zato se z nekoliko odmaknjenega, danasnjega gledisca zdi povsem smiselno, da druga zalozba uvrsti v svoj program zanjo sprejemljive avtorje in jih objavi v urednisko domisljenih izda jah, po tej plati primerljivih z izdajami v zbirki Zbrana dela. Prej se zdi upravicen dvom, da morajo taksni avtorji dobiti zbrano delo v dveh zbirkah, kadar ni mogoce zagotoviti zadostne vsebinske ali uredniske razlike. France Bernik je leta 1989 v intervjuju za Vecer, ki ga je z njim opravil Marjan Kunej, omenil izdajanje zbranih oz. izbranih del pri Mohorjevi druzbi. To je ponovil leta 1994 v pogovoru s Kunejem za casopis Republika in v referatu, ki ga je imel na slavisticnem kongresu leta 2006 v Zagrebu. »Prav zato je ... Mohorjeva druzba v Celju po vojni - kot neko protiutez zbranim delom - zacela izdajati - in izdala - izbrana dela, ce tako recem katolisko usmerjenih pisateljev: Ksaverja Meska, Frana Detele, F. S. Finzgarja in Ivana Preglja. « (Kunej 1989: 30) Ob bibliografskih podatkih o izhajanju teh stirih izdaj se zazdi sklepna napoved Antona Ocvirka v jubilejnem prispevku leta 1965 kot nekaksen odgovor, saj je z njo razsiril seznam avtorjev, ki bodo uvrsceni v zbirko: »To pa se ni vse, saj imamo iz starejsih obdobij pred seboj se Valentina Vodnika ta je bil na seznamu ze leta 1946, iz novejsih pa Finzgarja, Kraigherja in med ekspresionisti zlasti Mirana Jarca in Slavka Gruma, ki se vsak po svoje uvrscata ob najznacilnejsega lirika, kar smo jih imeli v novejsi dobi, Srecka Kosovela.« (Anton Ocvirk 1965: 28) Nastel je torej literarne vrste z nizom priimkov, hkrati pa s celotnim seznamom odgovoril na vprasanje, ki ga je postavil Andrijan Lah v naslov prispevka Na poti k torzu? v Jezik in slovstvu priblizno leto dni prej. Uresnicevanje te napovedi se je zacelo sele cez 10 let in dozivelo zadnjo izpolnitev v letu 2012. Pisanje znanstvenega prispevka se zacne z iskanjem ze objavljenih prispevkov o temi. Ko je predstava o obstojeci vednosti dovolj jasna, lahko s svojim prispevkom splezamo na ramena velikana iz nakopicenega znanja (Merton 1965). Ta prispevek je posvecen zbirki, ki velja za temeljno znanstveno knjizno zbirko: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Smiselno se je zdelo, da z iskanjem studij zacnem v Slavisticni reviji, temeljni znanstveni reviji za slovenistiko, in po prispevkih, posvecenih zbirki, presodim razmerje med uredniskim oziroma zalozniskim trudom na eni strani in stroko, ki raziskuje slovensko literaturo, na drugi. Pred 20 leti sem to pocel prvic. Pomagal sem si z bibliografijo revije, ki jo je objavil Joze Munda leta 1977, in prelistal stevilke do 40. letnika leta 1992. Presenetilo me je, kako malo prispevkov sem nasel: samo 6 in enega, ki ga je spodbudila objava Trdinovih Spominov, vendar je bil posvecen drugi temi. Dva prispevka sta bila oceni posameznih knjig, eden bibliografska dopolnitev izdaje Preserna in trije prispevki Marje Borsnik so bili drobna dopolnila k izdaji Tavcarja. Vec prispevkov, namrec 9, sem za obdobje med letoma 1955 in 1992 nasel v reviji Jezik in slovstvo. Po vsebini so prevladovala porocila urednikov, ob njih pa so izsle tudi celovitejse ocene uredniskega dela. S takratnim iskanjem sem zelel preveriti obcutek, da je najvec prispevkov, posvecenih posameznim knjigam ali zbirki v celoti, v enakem obdobju izslo v stirinajstdnevniku Nasi razgledi. Pri tem so izstopale ocene Jozeta Pogacnika; prve je objavil v reviji Nasa obzorja, nato pa jih je 25 let sorazmerno redno objavljal v Nasih razgledih. To je bil tudi razlog, da je urednistvo izid 1000. stevilke pospremilo z objavo feljtona o znacilnostih in odmevu zbirke, kakor jih je bilo mogoce razbrati iz vseh prispevkov, ki sem jih nasel v Nasih razgledih in drugje.
Medbesedilnost v poeziji Gregorja Strnise torej ni Ie vkljueevanje »tuje besede «, ternvec tudi vzpostavljanje dialoskih razrnerij s slikarskirni podobarni. Razrnerja rned sliko in zapisano besedo ...kazejo razlicno stopnjo rnedsebojne odvisnosti. Raziskovalci govorijo 0 »interferenci« (npr. Caws 1990), »oscilaciji« Jean-Luc Nancy (2003: 144), hiazrnu, »korespondenci« rned urnetnostrni oz. rnedbesedilnosti (DZIADEK 2011: 14). Vprasanje ekfraze kot vrste medbesedilnosti je kompleksno in problematieno. Izraz ekJraza (gr. ekphrasis - nataneen opis) je v leksikonu Literatura definiran kot»v anticni retoriki, literaturi in zgodovinopisju natancen opis oseb ali predmetov, posebno umetniskih del, kipov, stavb« (1987: 57). Mnogi raziskovalci ekfrazo razurnejo bolj siroko in ta za njih predstavlja »verbalno reprezentacijo grafiene ali vizualne reprezentacije« (HEFFERNAN 1991: 297-316). V prispevku bo ekfraza obravnavana z literarnega vidika in zato upostevarn definicijo iz Slownika terminow literackich (Slovarja literarne terminologije), kjer je pojem ekfraze opredeljen kot »pesnisko delo, ki opisuje slikarsko, kiparsko ali arhitekturno umetnino. « (GLOWIl:rSKI 1998: 122). Da bi doloeeno besedilo lahko razumeli kot ekfrazo, mora vsebovati eksplicitne povezave/navezave s konkretnirn urnetniskirn delorn (slikarskim, kiparskim ali arhitekturnim). Naslov slike, kipa, zgradbe ali priimek avtorja se lahko pojavi v naslovu, podnaslovu ali v sarnern literarnern besedilu. Druga znaCilnost ekfraze je opis urnetniskega dela v besedilu, ki ornogoca nedvornno povezavo z doloceno urnetnino. V sodobni poeziji ekfraza ni vezana Ie na prikazovanje dolocenega predrneta z besedo, arnpak tudi z nastankorn avtonornne pesniske stvaritve, zaznarnovane s posebnostrni avtorjevega pesniskega jezika. Ta se obenem trudi, da bi pokazal predmet (npr. slikarsko delo) in v ospredje postavlja naCin njegove prezentacije. Pesmi dveh ciklov iz zbirke Skarje lahko obravnavamo kot ekfraze, ker se v njih pojavljajo °Citna znarnenja, ki nas usrnerjajo neposredno na konkretna dela slikarske urnetnosti Giorgia de Chirica. Prvi cikel z naslovorn Sence ze s svojirn podnaslovorn »po naCinu rnoj stra Giorgia de Chirica« usrnerja k neliterarnernu viru navdiha. Tudi drugi cikel Stolpi s podnaslovorn »iz album a Giorgia de Chirica« kaze na zvezo z ustvarjalnostjo nadrealisticnega slikarja; naslovi posarneznih pesrni so obenern (vcasih nekoliko spremenjeni) naslovi slik: Melanholija nekega popoldneva, Skrivnost prihoda, Strah pred odhodom, Nostalgija za neskoncnostjo, Veliki stolp. Druga znaCilnost, ki uterneljuje rabo oznake ekJraza za ornenjena dela, pa je ta, da vsebujejo elernente opisa navedenih urnetniskih del, in sicer konkretnih rnotivov ali barv. Oba cikla se torej navezujeta na rnetafizicno slikarstvo Giorgia de Chirica in predstavljata poskus jezikovne konceptualizacije vizualne zaznave. V prvern od ornenjenih eiklov z naslovorn Sence Gregor Strnisa vodi dialog predvsern z nacinom slikarjevega upodabljanja. V pesmih se pojavljajo za de Chirica znacilni rnotivi, kot so: senee, prazne uliee, stene ali vogali zgradb, pokrajine opustelih rnest, ki se ne nanasajo na konkretna slikarska dela. V tern prirneru za intertekstualno razrnerje rned besedili ni bistvena stopnja podobnosti prototipu, ternvee poskus pesnikove rekonstrukeije neponovljivega razpolozenja, kakrsnega ustvarja de Chirieovo rnetafizieno slikarstvo, torej razpolozenja skrivnosti, nostalgije in prieakovanja. Zato je te pesrni rnogoee uvrstiti rned t. i. Bildgedichte.1 V njih se jasno vidi, da se je avtor navdihoval pri slikarskih delih, eeprav ne gre za njihov nataneen opis, arnpak sarno za »svobodno besedno variacijo« (DZIADEK 2011: 11) slikarskih tern. Strnisa navadno koneeptualizira vizualno izkusnjo in stern ustvari novo pesnisnisko sliko s pornoejo motiva, ki se pojavi v slikarskem delu de Chirica. Uporabljena sredstva (npr. epiteti, prirnerjave, poosebitve) vplivajo tako na nazornost opisa kot tudi na ustvarjanje posebnega ozraeja slikarskih del. Stevilne ponovitve istih rnotivov v eelotnern eiklu ustvarjajo vtis, da gre za ternatizaeije razlienih fragrnentov de Chirieovih slik. Odlornek iz prve pesrni eikla Cigara Tako uzaveScene slikarske podobe kot tudi poskusi njihove jezikovne konceptualizacije tezijo k prikazovanju necesa, kar se predstavitvi izmika. Osvetliti zelijo skrivnostno razseznost obstoja, sintezo tujega in nedostopnega, ki je hkrati izraz notranje izkusnje. Na eni strani stremijo k dosledni ponazoritvi slikarskega fenomena, na drugi strani pa govorijo 0 neizrazljivosti, znaCilni za opis slikarskega dela. Poleg tega priblizujejo naslovnika taki resnicnosti, kakrsno vidi Strnisa, torej vecdimenzionalni in nedournljivi, v kateri posameme razseznosti sobivajo (elementi, uporabljeni tako v pesmih kot na slikah de Chirica, se ponav1jajo v zaporednih de1ih; npr. sence, stolp). Slike, na katere se navezuje Strnisa, ne izrazajo brez razloga skrivnosti in vere v moznost transgresije in dvoma v obstoj edine nam dostopne razseznosti sveta. To je neposredno povezano tudi s pesnikovim svetovnim nazorom, po katerem je poezija svojevrsten notranji svet, ki v sebi zelruzuje nasprotja Crea1nega in domisljijskega, zunanjega innotranjega, zemeljskega in vesoljskega), obenem pa se z medbesedilnimi navezavami ta svet siri in bogati.
The monograph Iz kaosa kozmos (From Chaos to Cosmos) and the first two books from the Poezija konteksta (Poetry of Context) series explore the poetry created during the period of the Slovenian ...resistance movement and the related revolution during the Second World War (1941-1945). The third and fourth book analyze the poetry created by Slovenians who in the Second World War were forcefully drafted into the German army~Slovenians who lived in the period of the Italian occupation of the Slovenian territory under the 1920 Treaty of Rapallo~and those who were mobilized into the Italian army during WWII.
Članek uvodoma začrta recepcijo nemškega pisatelja Heinricha Manna na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja, v nadaljevanju pa se osredotoči na specifično, produktivno recepcijo slovenskega pesnika ...Alojza Gradnika, ki je opazna v relaciji z romanom Zwischen den Rassen in sonetom Vprašanje.
Članek osvetljuje recepcijo italijanske pesnice Ade Negri na Slovenskem do prve polovice 20. stoletja, zlasti literarne stike med Ado negri ter slovenskim pesnikom in prevajalcem Alojzom Gradnikom. ...Raziskava se v veliki meri opira na korespondenco med literaratoma v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Srečko Kosovel (1904–1926) died too young to publish a collection of poetry. He left only a wealth of manuscripts, most of which are hardly legible. Therefore Anton Ocvirk needed decades to decipher ...Kosovel's manuscripts and collect and publish his collected work. But after a thorough review of Kosovel manuscripts it became clear that some poems were missing in Ocvirk's edition. They are now critically presented in this book.
Ob konkretnih primerih recepcije slovenskih pesnikov in pisateljev (Edvard Kocbek, Ivan Cankar) prispevek obravnava pomen revijalnih objav in analizira povezovanje nekaterih posrednikov slovenske ...literature v italijanski kulturni prostor (Jolka Milič, Ciril Zlobec). Zaključuje se s pogledom v raznolikost revijalnega življenja v Italiji.
PDF