Slovenija sodi med hitro starajoče se države, kar zahteva prilagoditve družbe na različnih področjih. Eno izmed njih je skrb za starejše, ki zaradi težav, povezanih s staranjem, potrebujejo vrsto ...storitev in pomoči. Del potrebne pomoči lahko pokrijejo formalne storitve (kot je osebna pomoč na domu), zelo pomembni pa so tudi neformalni viri socialne opore (sorodniki, prijatelji, sosedi). Raziskave kažejo, da ima del starejših razmeroma zadostno socialno oporo, obstaja pa tudi nezanemarljiv delež starejših s šibko socialno oporo ali brez virov neformalne socialne opore. Ti so lahko še posebej ranljivi v okoliščinah, kot je pandemija koronavirusa SARS-CoV-2. Tako članek naslavlja značilnosti omrežij socialne opore starejših, ki živijo doma, v času popolnega zaprtja javnega življenja v prvem valu pandemije, in sicer na podlagi podatkov, zbranih v okviru spletnega panela JazVem. Gre za verjetnostni vzorec 605 oseb, starejših od 64 let. V raziskavi so bile merjene čustvena in instrumentalna opora, opora v smislu neformalnega druženja, pa tudi elementi formalne opore in različne značilnosti omrežij. V vzorcu je bila dobra desetina starostnikov z omejenimi viri socialne opore. To so starostniki, ki niso navedli nobenega vira socialne opore, in starostniki s samo oddaljenimi viri socialne opore. Na število in dostopnost virov socialne opore v času pandemije vplivata spol in velikost gospodinjstva starostnika.
Research on social networks in public health focuses on how social structures and relationships influence health and health-related behaviour. While the sociocentric approach is used to study ...complete social networks, the egocentric approach is gaining popularity because of its focus on individuals, groups and communities.
One of the participants of the healthy lifestyle health education workshop 'I'm moving', included in the study of social support for exercise was randomly selected. The participant was denoted as the ego and members of her/his social network as the alteri. Data were collected by personal interviews using a self-made questionnaire. Numerical methods and computer programmes for the analysis of social networks were used for the demonstration of analysis.
The size, composition and structure of the egocentric social network were obtained by a numerical analysis. The analysis of composition included homophily and homogeneity. Moreover, the analysis of the structure included the degree of the egocentric network, the strength of the ego-alter ties and the average strength of ties. Visualisation of the network was performed by three freely available computer programmes, namely: Egonet.QF, E-net and Pajek. The computer programmes were described and compared by their usefulness.
Both numerical analysis and visualisation have their benefits. The decision what approach to use is depending on the purpose of the social network analysis. While the numerical analysis can be used in large-scale population-based studies, visualisation of personal networks can help health professionals at creating, performing and evaluation of preventive programmes, especially if focused on behaviour change.
Izhodišča. Večina raziskav s področja športnih poškodb se nanaša na specifične značilnosti, ki sprožijo, napovedujejo ali preprečujejo športne poškodbe. Raziskava preučuje možnost napovedovanja ...uspešnosti rehabilitacije na osnovi psiholoških značilnosti poškodovanih športnikov, in sicer spoprijemanja z bolečino, vedenja v procesu rehabilitacije (SIRBS), motivacije za rehabilitacijo, tesnobe kot stanja in socialne opore. Metode. V raziskavo je bilo vključenih 68 športnikov po operaciji kolena zaradi resne poškodbe, definirane na osnovi izbranega sistema (1). Rehabilitacijski proces je trajal en mesec ali šest mesecev. Udeleženci so bili psihološko obravnavani pred procesom rehabilitacije in po njem. Rezultati. Rezultati so pokazali, da je uspešnost rehabilitacije večja, če se zmanjša anksioznost in poveča dojemljivost ter zaznata samoučinkovitost in katastrofiziranje. Le za 10 % športnikov lahko rečemo, da je bila pri njih rehabilitacija uspešna. Zaključki. Na osnovi raziskave lahko rečemo, da se konstruktivna vedenja, povezana z rehabilitacijo, povezujejo s psihološko rehabilitacijo poškodovanih športnikov.
Objective. The majority of the literature regarding sports injuries is concentrated on specific characteristics related to sports injuries and injuries at sport activities at all. We strove to ...establish whether the success of the rehabilitation process can be predicted based on numerous psychosocial variables. Methods. Our sample comprised of 68 competing athletes who underwent an operative knee surgery. The rehabilitation process for athletes lasted one or 6 months; all athletes obtained serious injuries by the standards of National Athletic Injury Reporting System (1). The following variables were measured: coping with pain (SIP 15), rehabilitation behaviours (SIRBS), motivation for rehabilitation, anxiety (STAI X1) and social support. A questionnaire that measures the functioning of the knee (2000 IKDC) was taken as an indicator of the rehabilitation success. Participants were tested both prior to and following the process of rehabilitation. Results. Our results showed that the success of psychological rehabilitation could be predicted from changes in certain psychosocial variables (a decrease in anxiety and an increase in susceptibility, self-efficacy and catastrophizing). After the rehabilitation, only 10 % of athletes were able to reach the criteria of a successful physical and psychological rehabilitation. Conclusions. We can conclude that since selected psychological variables were found to have a high loading on psychological rehabilitation there it makes sense to control these variables.
Izhodišča. Večina raziskav s področja športnih poškodb se nanaša na specifične značilnosti, ki sprožijo, napovedujejo ali preprečujejo športne poškodbe. Raziskava preučuje možnost napovedovanja uspešnosti rehabilitacije na osnovi psiholoških značilnosti poškodovanih športnikov, in sicer spoprijemanja z bolečino, vedenja v procesu rehabilitacije (SIRBS), motivacije za rehabilitacijo, tesnobe kot stanja in socialne opore. Metode. V raziskavo je bilo vključenih 68 športnikov po operaciji kolena zaradi resne poškodbe, definirane na osnovi izbranega sistema (1). Rehabilitacijski proces je trajal en mesec ali šest mesecev. Udeleženci so bili psihološko obravnavani pred procesom rehabilitacije in po njem. Rezultati. Rezultati so pokazali, da je uspešnost rehabilitacije večja, če se zmanjša anksioznost in poveča dojemljivost ter zaznata samoučinkovitost in katastrofiziranje. Le za 10 % športnikov lahko rečemo, da je bila pri njih rehabilitacija uspešna. Zaključki. Na osnovi raziskave lahko rečemo, da se konstruktivna vedenja, povezana z rehabilitacijo, povezujejo s psihološko rehabilitacijo poškodovanih športnikov.
Štúdia sa zameriava na sociálne a religiózne koreláty zmysluplnosti života u ľudí v staršom veku. 180 respondentom vo veku od 65 do 75 rokov boli administrované Škála životnej zmysluplnosti, Dotazník ...sociálnej opory MOS, Švédska škála náboženskej orientácie a Škála náboženskej významnosti. Okrem toho boli zisťované demografické údaje o type domácnosti, v ktorej respondenti žijú. Výsledky ukázali, že sociálna opora aj typ domácnosti významne súvisia so životnou zmysluplnosťou, pričom smer vzťahu naznačuje, že sociálne vzťahy sú dôležitým zdrojom životnej zmysluplnosti. Na druhej strane, pri religiozite sa neukázali jednoznačné vzťahy, vonkajšková religiozita korelovala so zmysluplnosťou slabo negatívne, zvnútornená religiozita a významnosť religiozity so zmysluplnosťou nekorelovali vôbec. Analýza moderačného efektu rodu a typu domácnosti na vzťah medzi životnou zmysluplnosťou a religiozitou ukázala, že zvnútornená religiozita pozitívne súvisí so zmysluplnosťou iba u mužov, a tento vzťah je intenzívnejší keď muž býva v domácnosti s príbuznými.
The study focused on the social and religious correlates of life meaningfulness in elderly people. 180 respondents were administered Life Meaningfulness Scale, Social Support Survey MOS, Swedish Religious Orientation Scale and Religious Salience Scale. Besides these, demographic data related to the type of respondents’ household were collected. The results showed that social support and type of household significantly related to life meaningfulness, and direction of the relationships suggested that social relationships were important source of life meaningfulness. On the other hand, religiosity did not show clear relations with meaningfulness, because extrinsic religiosity had only weak negative relationship with meaningfulness and intrinsic religiosity and religious salience did not correlate with meaningfulness. Analysis of moderation effect of gender and type of household on the relationship between life meaningfulness and religiosity showed that intrinsic religiosity had positive relationship only in males and this relationship is higher if respondent lived in the household with relatives.
PDF
