Namen prispevka je podati podobo glasbene publicistike in vprašanja uporabnosti in avtonomije glasbe v petdesetih letih 20. stoletja, kot se kaže skozi analizo Ljubljanskega dnevnika v letih 1951–61. ...Z osredotočanjem na najbolj razširjeni dnevni časopis v totalitarnem obdobju slovenske novejše zgodovine avtor obravnava »relativno avtonomijo« glasbe s tremi tematskimi sklopi, ki postavljajo v središče pozornosti: 1. skladateljsko avtonomijo, 2. avtonomijo glasbe kot družbene institucije in 3. poslušalčevo avtonomijo.
The book Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji ('Music, Politics, Affect: New Lives of Partisan Songs in Slovenia') explores the potentialities of music in imagining ...alternatives and establishing alliances, which introduce new senses of belonging and solidarity in global neoliberal capitalism. It examines the reactualization of partisan songs in post-Yugoslav Slovenia with an emphasis on the collective spirit, its rebelliousness and emancipatory potential. In researching the “new lives” of partisan songs, the book focuses on the self-organized female choir Kombinat, an emblematic example of thinking about the partisan art in Slovenia today. Just a part of Kombinat repertoire, partisan songs are discursively, sonically, spatially, ideologically and symbolically reloaded, challenging thus the various boundaries in thinking about this legacy in Slovenian context. Using theoretical framework of affect theory, and particularly theories of music materialism and sonic affect, the book provides an alternative perspective to our understanding of political capacity of music. It addresses four main issues: the role of music and sound in political mobilization and participation, the potentials of musical alliances and musical self-organization and self-education, referencing musical past as a way of political engagement, and finally, revitalization and reactualization of socialist ideas and values in the current moment of global transition.
Dve pismi Franca Šturma Bedina, Katarina
Muzikološki zbornik,
12/2007, Letnik:
43, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku, za življenjski jubilej profesorice Marije Bergamo, objavljamo dve pismi skladatelja Franca Šturma (1912–1943) slovenski pianistki Nedi Kozina, s katero se je spoprijateljil v Pragi, kjer ...sta oba študirala. Nanašata se na njun načrt, da bi organizirala koncert modernih čeških in slovenskih skladb v Mariboru. Tam je nekaj časa bivala naša pianistka, njun skupni češki prijatelj, pianist in skladatelj Karel Reiner je pomagal priskrbeti note čeških skladateljev. Prvo pismo štejemo kot dokument, na kako boren način je v Maribor prihajala tik pred drugo svetovno vojno sodobna misel v glasbi. Objavo drugega pisma utemeljuje malo znani Šturmov prispevek o glasbi kot socialnem dejavniku (Sodobnost, 1935). Sociologija (skupaj z estetiko) glasbe sodi v filozofsko disciplino. Beseda o njiju zaokroža bežen pogled v tradicijo teh predmetov na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Prispevek prinaša komentirani prevod publikacije Antoinea Bemetzriederja Le tolérantisme musical (1779). Njegov spis skozi diskusijo o treh glavnih glasbenih kulturah Evrope in prevladi ene ...(italijanske nad nemško in francosko) v enaki meri razkriva sociološke koordinate nacionalne identitete glasbe v 18. stoletju (in ponuja pragmatično »pravo rešitev« vprašanja nacionalne glasbe: postavitev nacionalne francoske opere) kakor tudi ponuja pomembne spoznavoslovne iztočnice raziskovanja glasbe, ki so tudi danes vredne upoštevanja. Komentarji k prevodu se nanašajo na spoznavoslovne iztočnice, puščajoč ob strani za ta spis sicer zgodovinsko pomembne vsebine.
Obstaja dvom, da je glasba »namerna organizacija zvočnih dogodkov«, urejeno zvenenje, tonska umetnost Tonkunst per se? Pregovor nam dopoveduje: ton naredi glasbo, samo on; s tem bi se lahko ...zadovoljili.
PDF
