Oilseed rape, Brassica napus L., is one of the most important oil plants of the moderate climatic zone and a typical industrial plant. In the past, dynamics of oilseed rape production in Slovenia was ...reflected in flexible agricultural market situation because of introduction of new crops into rotation and due to financial supports from European Union. In 2010, it was cultivated on 5351ha, accounting for about 1.1% of the total production areas in Slovenia. It is mainly grown in the eastern part of Slovenia (Pomurje, Podravje) and in the Spodnje-Posavska region. From 1984 until 2010, 58 different genotypes of oilseed and fodder rape were grown in Slovenia, of which a total of 28 were registered in the National List of Varieties in each year. Average yield of oilseed rape was ranged between 1.8 and 2.9 t/ha. Under Slovenian fragmented property structure the cross-pollination between B. napus and volunteer or feral populations (within and outside the production area) can occur. In addition to that, the presence of some sexually compatible relatives which have a high affinity to cross-pollination with B. napus are found (B. rapa, B. oleracea, B. nigra, Hirchfeldia incana, Raphanus raphanistrum, Sinapis arvensis, Diplotaxis erucoides, D. tenuifolia, D. muralis, S. alba, R. sativus and Rapistrum rugosum). Uncontrolled gene flow between different forms of B. napus or sexually compatible wild relatives in the case of coexistence of different production systems has a direct impact on the varietal purity of seeds and on crop quality.
Oljna ogrščica, Brassica napus L., je najpomembnejša oljnica zmernega klimatskega pasu in tipična industrijska rastlina. V Sloveniji se je v preteklosti obseg njene pridelave zelo spreminjal zaradi prilagajanja razmeram na trgu, uvajanja novih poljščin v kolobar in zaradi neposrednih plačil s strani Evropske unije. V letu 2010 se je pridelovala na 5351ha, kar predstavlja okrog 1,1% vseh pridelovalnih površin. Največ se je pridela v vzhodni Sloveniji, in sicer v Pomurski, Podravski in Spodnje-posavski regiji. Od leta 1984 do 2010 se je na območju Slovenije pridelovalo 58 različnih genotipov oljne in krmne ogrščice, od tega je bilo 28 vpisanih v Sortno listo v posameznem letu. Povprečni pridelki oljne ogrščice se gibljejo med 1,8 in 2,9 t/ha. V slovenskih razmerah razdrobljene posestne strukture obstajajo možnost oprašitve posevkov B. napus s samosevnimi in podivjanimi populacijami (znotraj in zunaj pridelovalnih površin). Poleg tega se v pri nas pojavljajo nekateri spolno kompatibilni sorodniki, ki imajo visoko sposobnost oprašitve z B. napus (B. rapa, B. oleracea, B. nigra, Hirchfeldia incana, Raphanus raphanistrum, Sinapis arvensis, Diplotaxis erucoides, D. tenuifolia, D. muralis, S. alba, R. sativus and Rapistrum rugosum). Nenadzorovan prenos genov med različnimi pojavnimi oblikami B. napus ali spolno kompatibilnimi sorodniki v primeru soobstoja različnih sistemov pridelave neposredno vpliva na sortno čistost semenskih posevkov in na kvaliteto pridelka.
Vsem tem prijetnim, pa tudi „luštnim fantom“ in prijateljem je ime Marjan. Niso si v sorodu, vse štiri je „življenje pripeljalo“ v skupno “žlahto”. Sledijo z leve: Marjan Gajšek; Marjan Žmaher, ...moj pokojni brat (v beli jopici); Marjan Mavrljak in Marjan Škoflek, moj mož. Gajšek in Mravljak sta bila poročena s setrama, Mileno in Ivanko, roj. Jager, mojima sestričnama, žal tudi že pokojnima. Bratranci in sestrične smo se srečevali, običajno ob božiču, veliki noči in ob dnevu spomina na mrtve na domu naše pokojne stare mame Rotije Arzenšek v Bodrežu, v vasi blizu Šentvida pri Grobelnem. Kljub temu, da je stara mama Rotija pokojna že skoraj petdeset let, še vedno rečemo, da „gremo k stari mami“.Ti naši Marjani so pravi veseljaki, ki so v ta naša druženja prinašali prijetno razpoloženje in krepili naše sorodstvene in tudi prijateljske vezi. Žal se naših srečanj zadnjih pet let po smrti mojega brata udeležijo samo še trije Marjani, a tudi ti še vedno poskrbijo, da je naše druženje prijetno.
Za božič leta 1943, med vojno, so se pri Kotnikovih v Dekmanci na Kozjanskem zbrali sorodniki in sosedje. V hišo tik ob Sotli so prišli že odseljeni domači otroci s svojimi družinami ter sosedje, ...tudi iz Hrvaške. Večina vaščanov je bila v tem času izseljena v Nemčijo, v njihovih hišah pa so živeli s Kočevskega odseljeni Nemci.Za fotografijo jih je zbral eden od sorodnikov, ki je takrat živel v Gradcu. V ozadju je božični drevešček, ki so ga okrasili z bomboni, piškoti, okrasnimi bučkami in angleom.Moški v zgornjem desnem kotu fotografije je oče otroka, ki ga njegova žena, doma iz te hiše, drži v naročju. V trenutku nastanka posnetka ju je nasmejan gledal. Naslednje leto je padel na ruski fronti. Deček, ki je na tej fotografiji še čisto majhen otrok, se ga kot odrasel moški ni niti spomnil.V trenutku praznovanja božiča 1943 nihče od njih ni mogel slutiti, kako se bodo v negotovem vojnem času razvili dogodki.
Fotografija je spomin na praznovanje birme sestrične Dorice Cvikl (je ni na fotografiji) pred petdesetimi leti v Šmarju pri Jelšah. Od leve: Milena Jager (por. Gajšek), Cvetka Žmaher (por. Škoflek), ...Jožek Artnak in Slavko Cvikl.Bratranec Jožek (v beli srajci) je bil zelo navdušen nad avtomobili. Tudi kakšnega starega je nabavil in iz dveh naredil enega. Stari fičo je bil eden izmed “ekspontov” shranjenih pod drevesom in smo se spravili nanj za spominsko fotografiranje.Tudi kasneje smo se radi družili in se še mnogokrat skupaj ob naših osebnih praznikih poveselili. Na žalost je Milena (v beli bluzi) pokojna 18 let in jo zelo pogrešamo.Spomini na mladost in naše prijetno druženje pa ostajo za vedno z nami.
Okrog leta 1943 je neznan fotograf posnel tri sorodnike, ki so na njivi pred domačo hišo okopavali krompir. Ženska je mati že odraslega moškega in teta, sicer pa tudi »nadomestna« mati mlajšega fanta ...na desni.Starejši sin (ob materi) je prišel iz Gradca, kjer je imel trgovino s kolesi, mlajši, približno dvanajstleten, pa je takrat živel s tetino družino v hiši, ki je tik ob njivi, a je na posnetku ni videti.Delo bi bilo povsem vsakdanje, če ne bi bil čas poseben – bila je vojna, nekaj metrov stran je potekala meja med NDH in Nemškim rajhom, večina slovenskih družin je bila izseljena v Nemčijo, na sosednjih kmetijah pa so živeli s Kočevskega priseljeni Nemci. Reka Sotla v neposredni bližini njive, ki jo obdelujejo, je bila kot meja obdana z bodečo žico in minskim poljem. Pred kratkim jo je prečkala neka partizanska enota in pri tem za prehod čez oviro položila neko deblo. V trenutku nastanka posnetka so nemške enote, ki jih na fotografiji tudi ni videti, odstranjevale to deblo. Ker so vsi vedeli, da je tam minsko polje, so pričakovali pok. Ta se je tudi zgodil.Sotlo so pred vojno domačini pogosto prehajali, ko so šli “na Hrvačko” v trgovino ali k maši. Po koncu vojne je bila tu prosto prehodna meja med dvema jugoslovanskima republikama, po razpadu Jugoslavije pa je po reki stekla državna meja med Slovenijo in Hrvaško. V zadnjih letih je tu spet žičnata ograja. Brez minskega polja.
PDF