Uvod: Spolna vzgoja mladostnikov je v šolah pomembno področje izobraževanja. Namen raziskave je bil oceniti znanje o spolnosti, izkušnje, vedenje in vire informacij o spolnosti med slovenskimi ...dijaki. Metode: Uporabljen je bil spletni vprašalnik, poslan na vse srednje šole v osrednjeslovenski regiji, s povabilom dijakom prvih letnikov. V analizo so bili vključeni odgovori 201 anketiranca. Sodelujoči so bili v povprečju stari 15,59 let, 57 % ženskega spola in 67 % jih je bilo gimnazijcev. Podatki so bili statistično analizirani s testi hi-kvadrat, Mann-Whitneyjevim U-testom in t-testom. Rezultati: Najpogostejši viri informacij o spolnosti za dijake so splet (67,0 %) in prijatelji (60,4 %). Večina dijakov želi informacije pridobiti od zdravstvenih delavcev (61,2 %) in najmanj od učiteljev (26,5 %). Spolna izkušnja z vaginalno penetracijo je pri dijakih/-njah srednjih in poklicnih srednjih šol pogostejša v primerjavi z gimnazijci/-kami (χ2 = 7,863, p = 0,005). Znanje o spolnosti se razlikuje glede na spol (U = 2257,500, p = 0,003) in vrsto srednješolskega izobraževanja (U = 1943,500, p = 0,001). Znanje o spolnosti je pozitivno povezano s količino pogovora o različnih temah o spolnosti, razen o božanju. Ni pa povezano s spolno aktivnostjo in uporabo zaščite. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se več pozornosti nameni spolni vzgoji srednješolcev. Medicinske sestre v šolskem okolju lahko spodbujajo medvrstniško informiranje, opolnomočajo starše za pogovor z mladostniki in izvajajo spolno vzgojo. Rezultati raziskav o učinkovitosti različnih oblik in vsebin spolne vzgoje so lahko osnova za nadgradnjo preventivnih programov
Uvod: Medicinske sestre predstavljajo rizični del prebivalstva, saj se neposredno srečujejo s telesnimi tekočinami pacientov, okuženih z virusom HIV ali obolelimi z AIDS-om. Namen raziskave je bil ...ugotoviti, kakšen je profesionalni in afektivni odnos zaposlenih v zdravstveni negi do pacientov, okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om. Metode: V opisni neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen v slovenščino preveden vprašalnik Lestvica odnosa do obolelih z AIDS-om (Cronbach α = 0,732). Sodelovalo je 164 zaposlenih v zdravstveni negi iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Zbiranje podatkov je potekalo s spletnim vprašalnikom od novembra 2020 do januarja 2021. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom. Upoštevana je bila stopnja statistične značilnosti (p < 0,05). Rezultati: Zaposleni v zdravstveni negi izražajo pozitiven profesionalni in afektivni odnos do pacientov okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om. Pozitivnejši odnos izražajo moški, zaposleni z visokošolsko izobrazbo ali magisterijem in zaposleni z delovno dobo od pet do petnajst let. Pri omenjenih spremenljivkah razlike v odnosih niso bile statistično značilne (p > 0,05). Diskusija in zaključek: Iz rezultatov raziskav povzemamo, da medicinske sestre v Sloveniji ne izražajo izrazito pozitivnega ali negativnega odnosa do oseb, okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om, in so jim pripravljene nuditi holistično zdravstveno nego. V prihodnje bi si želeli raziskovanje osrediniti v merjenje splošnega znanja o HIV/AIDS-u med zaposlenimi in ugotoviti, koliko vpliva znanje na odnos zaposlenih do obolelih.
