V članku je obravnavana Miklošičeva raylaga skladenjske rabe slovenskega nepredložnega mestnika z ozirom na starocekvenoslovansko gradivo. Avtor, izhajajoč iz analize Miklošičevih razlag v Der ...präpositionslose Local in den slavischen Sprachen (1867) in Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen,IV. Band Syntax (1868-1874), določa razvojno dinamiko v Miklošičevi razlagi tega jezikovnega vprašanja, hkrati pa z vidika sodobnih vedenj o skladnji starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ocenjuje in dopolnjuje njegovi deli.
Avtor v prispevku analizira pravopisne značilnosti Prizrenskega prepisa Dušanovega zakonika (začetek 16. stoletja), ki spada med srbske spomenike "resavske" redakcije. Srbski cirilski pravopis ..."resavskega" tipa naj bi bil posledica jezikovno-normativne dejavnosti Konstantina Kostenečkega. Avtor, izhajajoč pri obravnavi zapisovanja posameznih znakov iz pravopisnih načel Kostenečkega, opozarja na razlike med pravopisom Prizrenskega prepisa Dušanovega zakonika in "resavskih" spomenikov na eni ter pravopisnimi načeli Kostenečkega na drugi strani.
Najvažnejša sestavina Kopitarjevih pisem Jakobu Grimu je utemeljevanje lastne podmene o panonski podstavi starocerkvenoslovanskega bogoslužnega (in sploh knjižnega) jezika bratov Cirila in Metoda. ...Tako je Kopitar sklepal na podlagi 25 besed, ki so v staro cerkveno slovanščino prišle iz zahodne južne slovanščine, vanjo pa so dospele iz zahodne germanščine (konkretno nemščine), ne iz balkanske vzhodne. Moderna etimologija besedja potrjuje Kopitarjeva sklepanja. Kopitar je obžaloval, da njegovih nazorov o izvoru stare cerkvene slovanščine niso sprejemali Čehi, njegovi Slovenci in ne Jakob Grimm sam.
Avtorica skuša v prispevku strniti nekaj misli o stari cerkveni slovanščini, njenih pojavnih oblikah na različnih slovanskih področjih, prikazati prepletenost različnih jezikovnih vplivov, ki so ...svojevrstno spreminjali osnovno grafično in jezikovno podobo stare cerkvene slovanščine, hkrati pa na področjih slovanskega bogoslužja usmerjali oblikovanje posameznih slovanskih knjižnih jezikov.
Dostopno gradivo o slovenski besedi goríca/zoríca 'dvorišče', 'vaški trg', 'ograda' in dosedanje etimološke razlage, napodlagi besedotvorno-pomenske analize omogočajo novo etimološko razlago besede ...iz *dvorica (k psl. *dvorʹ).
O razvoju analitičnega prihodnjika v slovanskih jezikih zgovorno pričajo starocerkvenoslovanska besedila. Iz njih se popolnoma jasno kaže, da stara cerkvena slovanščina pripada južnoslovanskemu ...arealu. Opisni prihodnjik se tvori s pomočjo deontičnih modalnih izrazov in izrazov, ki izražajo intencionalno stanje volje. Gre za predstopnjo nadaljnjega razvojnega procesa,ki bi ga bilo mogoče označiti kot izpraznitev prvotnih modalnih izrazov v slovnične členke kasnejšega analitičnega prihodnjika v južnoslovanskih jezikih. Ta proces so nedvomno podpirale hkratne težnje v neslovanskih jezikih, predvsem v grščini, pri nekoliko poznejšem konstituiranju balkanske jezikovne zveze.
