Nepravilna in nenadzorovana poraba antibiotikov v bolnišnicah, pa tudi v zunajbolnišničnem okolju, spodbuja razvoj odpornih različic povzročiteljev, visoke stroške in neželene učinke. V zadnjih letih ...priporočajo večdisciplinarno sodelovanje, in sicer spremljanje rezultatov mednarodnega projekta DRIVE- AB. Pregledali smo seznam 20 kazalcev za meritve količine antibiotikov pri hospitaliziranih bolnikih (angl. identify quantity metrics, IQM). Namen naše raziskave je bil oceniti količino porabljenih antibiotikov po kazalcih IQM. V retrospektivni študiji smo v obdobju od 2014–2018 v 2 univerzitetnih in 10 splošnih bolnišnicah v Sloveniji izračunali porabo antibiotikov z metodo IQM. Izračunali smo definirani dnevni odmerek (DDO) na 100 bolnišničnih oskrbnih dni (BOD) (IQM 1), DDO/100 sprejemov (IQM 2), DDO/100 BOD/ (angl. case mix index, CMI) (IQM 3) in korelacijo med DDO/100 BOD in CMI in DDO/100 sprejemov in CMI (IQM 12) ter strošek hospitalizacije, izračunan v EUR (IQM 12). Za statistično analizo smo uporabili paket IBMI SPSS. Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko in metodo Pearsonove korelacije in linearne regresije. Za statistično značilnost smo upoštevali p < 0,05. Od leta 2014 do leta 2018 je bila povprečna poraba antibiotikov v vseh vključenih bolnišnicah 55,10 DDO/100 BOD, 286 DDO/100 sprejemov. IQM 3 pa je bila 26,78. Dokazali smo močno korelacijo med DDO/100 sprejemov in CMI (p = 0,01) in DDO/100 BOD in CMI (p < 0,001) (IQM 12). Strošek hospitalizacije za nalezljive bolezni se je povečal od leta 2014 do leta 2018 od okrog 162 miljonov do 192 miljonov (IQM12). Tovrstni podatki so pomembni za napovedovanje porabe antibiotikov v slovenskih bolnišnicah in spremljanje stanja in napovedovanje gibanj na področju zdravstvenega varstva in porabe sredstev v Sloveniji. Pomembni so za politiko in tudi strokovnjake na tem področju (infektologe), ker lahko na podlagi izračunanih stroškov predvidijo porabo sredstev in vplivajo na zmanjšanje stroškov.
