Ponovna vključitev v študijski proces zahteva od odraslih, ki so vključeni v izredni študij, spretno usklajevanje študijskih obveznosti z delovnimi in družinskimi obveznostmi. Raziskovalci ...ugotavljajo, da je ključni dejavnik uspešnega prilagajanja na novo vlogo študenta prevzemanje odgovornosti za integriranje študija v svoje socialno okolje. Pri tem pa odrasli v procesu izobraževanja pogosto potrebujejo pomoč v obliki svetovanja. V prispevku je predstavljen model celostnega svetovanja, ki ga izvajamo na Visoki poslovni šoli Doba Maribor in vključuje svetovanje za učinkovit študij, psihološko, karierno in finančno svetovanje. Ponujene svetovalne aktivnosti študentom omogočajo podporo pri spoprijemanju na ključnih življenjskih področjih, s čimer želimo prispevati k njihovemu zadovoljstvu in študijski uspešnosti.
Pomikanje od skupinskih k vedno bolj osebnim oblikam izobraževanja odraslih je trend zadnjih desetletij. Potrebe po znanju se iz dneva v dan povečujejo. Še bolj čutijo to v razvitejših informacijskih ...družbah. Razvojni trend se pomika od skupinskih oblik izobraževanja odraslih, kot so predavanja na tečajih in seminarjih k pretežno individualnim oblikam učenja, kot so izobraževalno svetovanje, mentorstvo, e-izobraževanje, razne oblike neformalnega izobraževanja s pomočjo literature, medijev, potovanja, opazovanja pojavov in stikov z ljudmi. V zadnjih dveh desetletjih se je kot posebna in uspešna pot individualnega usposabljanja uveljavilo tudi učno krmiljenje (coaching).
V nenehno spreminjajoči se družbi se potreba po fleksibilnosti jasno kaže predvsem na trgu dela. V ospredje vse bolj prihajata koncepta vseživljenjskega učenja in vseživljenjske karierne orientacije, ...kar pomeni, da pri iskalcih zaposlitve ne gre več za statično pridobitev izobrazbe in eno izbiro kariere, temveč za dinamično, kontinuirano pridobivanje kompetenc in prilaganje poklicne poti trenutnim razmeram na trgu dela ob upoštevanju posameznikovih želja, sposobnosti in interesov. Vloga kariernih centrov Univerze v Ljubljani je izvajanje svetovanj, delavnic in različnih dogodkov, kar našim študentom in diplomantom omogoča prvi stik z morebitnimi delodajalci ter pridobitev veščin, potrebnih za uspešen vstop in predvsem obstoj na trgu dela.
Vloga in poslanstvo izobraževanja starejših se v storilnostno naravnani, starajoči in na znanju temelječi družbi spreminjata. Starejši so lahko dejavni le če se pridružijo socialnim skupinam in če ...imajo možnost vključevanja v nove spodbudne dejavnosti. Univerza za tretje življenjsko obdobje izvaja učenje in izobraževanje ter v okviru projekta Vseživljenjskega učenja Ljubljanske urbane regije razvija svetovanje. Svetovanje za učenje in izobraževanje omogoča vključevanje starejših v raznolike dejavnosti, ki uresničujejo načela vseživljenskega učenja in dejavne starosti.
Raziskava izhaja iz vprašanj, kako izobraževalci doživljajo svoj profesionalni razvoj in s tem povezano kakovost izobraževanja. Zanima nas, ali zaznavajo potrebe po repozicioniranju svoje vloge in ...kak{ne so potrebe po razvoju novih oblik izobraževanja, ki bi omogočile mobilnost učiteljev med različnimi prostori izobraževanja. Intervjuji z učitelji pripravniki in učitelji v pozni fazi kariere kažejo, da oboji povezujejo kakovost s kreativnostjo in individualnimi metodami učenja. Doživljanja izobraževalcev v poznejši karieri so blizu sodobnim pojmovanjem kakovosti v refleksivni organizaciji, kjer kakovost merijo z inovativnostjo, etičnostjo in trajnostnim razvojem. Pri profesionalnem razvoju izobraževalcev še niso uveljavljeni karierno svetovanje in druge metode, ki bi spodbujale načrten profesionalni razvoj. Mentorji so premalo usposobljeni za delo z odraslimi. Potrebujejo dodatna profesionalna znanja za delovanje v tandemih s pripravniki. Ker se mentorji pojavljajo na različnih stopnjah kariere, ne le kot mentorji pripravnikom, potrebujemo nove izobraževalne programe za mentorje. Izobraževalci v pozni fazi kariere opazijo več možnosti za svoje delovanje ob repozicioniranju profesionalne vloge, npr. kot osebni učitelji Kakovostno je tisto izobraževanje, ki odpira posamezniku več zaposlitvenih možnosti, kot jih najdemo v trenutno vzpostavljenem sistemu izobraževanja, in omogoča delovanje izobraževalcev tudi v poznejših letih (starejši učitelji) ter po upokojitvi.
Zadnji dve desetletji smo bili priče nezadržni gospodarski rasti, ki je bila plod rasti cen delnic, rasti cen na nepremičninskem trgu in eksponentne proizvodnje ter še večje potrošnje. Vendar pa smo ...leta 2008 prišli v gospodarsko krizo, ki je podobna tisti iz leta 1929, danes pa nam zaradi dogodkov v Grčiji grozi, da se bo tudi Evropa znašla v podobni krizi kot leta 1930 Nemčija. Menedžerji in finančniki so bili in so še vedno eden največjih akterjev gospodarske rasti (in tudi zloma), zato je danes, v obdobju velike negotovosti in počasnega gospodarskega ter družbenega okrevanja, še posebno pomembno, da si predočimo, kaj so temeljne predpostavke naše družbe in njenega delovanja. Zato v članku poskušamo razumeti temeljne pojme, na katerih gradi sodobna postmoderna in postindustrijska družba (njen gospodarski in izobraževalni sistem), kot kaj je znanje oziroma vednost, resnica, kaj je delo, smisel, dodana vrednost (inovacije) in osebno zadovoljstvo zaposlenega. Pri razumevanju teh pojmov izhajamo predvsem s stališča življenjskega svetovanja ter ga povezujemo z izobraževanjem odraslih za razvoj kariere in osebnostni razvoj.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Zaključna konferenca “Svetovanje zaposlenim” v hibridni obliki- All metadata published by Europeana are available free of ...restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
V mariborskem medijskem centru Kibla se je začel festival zabavnega učenja Dnevi radovednosti. Tokrat bodo skušali odgovoriti na vprašanje Kako postati... Predstavilo se bo 60 ljudi različnih poklicev in opisovalo prednosti in slabosti dela, ki ga opravljajo.- Information:- Maribor: a festival for fun learning. Days of curiosity in Kibla media centre. A presentation of various professions. Statements by Tomaž Kancler, an architect; Milan Kučan, President of Slovenia; and Nace Pertovt, a secondary school student.- Original language summary:
Maribor: festival zabavnega učenja dnevi radovednosti v medijskem centru Kibla; predstavitev različnih poklicev, izjave Tomaž Kancler, arhitekt, Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, Nace Pertovt, dijak.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
