Primo Levi, ki je najbolj poznan po avtobiografskih delih, v katerih pripoveduje o ujetništvu v Auschwitzu, se v številnih besedilih ukvarja s pojmom spomina. Opozarja, da lahko nezanesljivost ...spomina zamaje verodostojnost avtobiografske pripovedi. Spomin ima v njegovih delih kompleksne funkcije kot aktiven proces, ki se realizira prek ohranjanja in pripovedovanja spominov. V delu Ali je to človek avtor predmet pripovedovanja omeji na to, kar je sam videl in doživel. V Premirje uvrsti izbor spominov, medtem ko se v eseju Potopljeni in rešeni opre na podatke iz obsežne taboriščne literature. Namen njegovega pričevanja na temelju spomina je, da nasprotuje izničenju ter prispeva k ponovni izgradnji izgubljene osebne in kolektivne identitete. Levi poleg tega ugotavlja, da pripoved deluje kot nekakšen umetni spomin, ki predstavlja zaščitno pregrado med sedanjostjo in travmatično preteklostjo, hkrati pa izriva pristne spomine in avtorju onemogoča neposreden dostop do njih.
V prispevku preučujem uprizoritev oziroma ugledališčenje dveh Pahorjevih romanov – Spopad s pomladjo (1958) in Nekropola (1967). Zanima me razmerje med romanesknim literarnim besedilom, dramsko ...literarno predlogo, ki je nastala po njem, in uprizoritvijo.Nekropola je roman, v katerem je Boris Pahor najbolj celostno ubesedil taboriščno izkušnjo, ki jo je fragmentarno tematiziral že v zbirki črtic Moj tržaški naslov (1948), prvič pa je o njej obširneje pisal v romanu Onkraj pekla so ljudje (1958).Pahorjeva romana Spopad s pomladjo (Onkraj pekla so ljudje) in Nekropola spadata v skupino pričevanjskih literarnih besedil o holokavstu, ki se distancirajo od »čistih« zgodovinskih besedil in poudarjajo subjekt izrekanja. Pahor prevprašuje človekovo zmožnost spominjanja in ubeseditve taboriščne izkušnje; edino filmska kamera bi lahko verodostojno posnela taboriščne sekvence, vendar – kot zapiše pisatelj – je bolje, da takega filma ne bi bilo. Kako globoko in prepričljivo je bil spomine zmožen prikazati gledališki jezik, pa je osrednje raziskovalno vprašanje mojega prispevka.
Slika Franca Jerkiča – Radka je iz nacističnega koncentracijskega taborišča Rava Ruskaja na Poljskem. Portretiral ga je njegov sotrpin. Materin bratranec Radko se je rodil 15. septembra 1914 v ...Dobravljah na Vipavskem. Njegov oče je v prvi svetovni vojni padel v Karpatih, njegova mati Francka (sestra moje pranone) je kmalu po njegovem rojstvu umrla za špansko gripo v tržaškem špitalu. Mali Franc je odraščal v številni družini materinih bratov in sestrá, vzgajala sta ga nono Tone in nona Frančiščka Breščak. Osnovno šolo je obiskoval v svoji rojstni hiši v Dobravljah, kjer so za časa fašizma naselili italijansko šolo. Ko je bil Franc star petnajst let, ga je k sebi v Milano vzela teta Tea Breščak, poročena z zdravnikom Emanuelom Abbattistom, ki je poskrbel, da je Franc končal medicino. Pri Breščakovi družini so se zbirali mnogi slovenski umetniki in razumniki, ki so s svojim delovanjem prispevali k ohranitvi slovenstva med izseljenci v Italiji. Radko je v Milanu zdravil tudi mnoge visoke državne osebnosti (predsednika hrvaškega sabora Blagoja Blaževića in druge). Številnim našim državljanom je pomagal, da so jih sprejeli v milanske bolnišnice in klinike, kjer so jih zdravili znani specialisti. V Milanu je zdravil člane skoraj vseh slovenskih družin. Kot predsednik in aktivist Rdečega križa in zdravnik je pomagal našim taboriščnikom in beguncem pri vračanju domov. Za domače ljudi je imel tudi brezplačno ambulanto.
Vabilo na odprtje dveh gostujočih razstav Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih (Muzej novejše zgodovine Slovenije) in Kamnite solze (Sinagoga Maribor), 23. 1. 2018.
Listina, ki je kot spomin na sv. birmo prejel Srečko (Feliks) Namlih dne 1. julija 1916 v begunskem taborišču v Brucku ob Litvi. Dobro je viden podpis kanalskega dekana Antona Berlota, ki je skrbel ...za duhovno oskrbo ljudi v taborišču.Dokument hrani njegov sin Srečko Namlih.
Srečko Namlih je v šolskem letu 1915/16 obiskoval tretji razred šestrazredne mešane ljudske šole v begunskem taborišču v Brucku ob Litavi. Šolanje je uspešno zaključil.Dokument hrani njegov sin ...Srečko Namlih.