Tokratna tematska številka Andragoških spoznanj se posveča digitalizaciji izobraževanja in vključevanju sodobnih tehnologij v procese učenja. To temo smo v reviji že večkrat obravnavali – z razlogom. ...Uvajanje IKT v izobraževalni proces je namreč področje in proces, ki se nenehno razvija – teoretsko, pa tudi v praksi –, spoznanja pa se hitreje kot v različne strategije vpeljujejo kar v samo prakso poučevanja. »Digitalna preobrazba« je pojem, s katerim se predvsem na politični, odločevalski ravni opisujejo različni procesi in priporočila vladam glede vključevanja tehnologije v šole. V zadnjem času te procese usmerja zlasti Akcijski načrt za digitalno izobraževanje, ki ga pripravlja Evropska komisija (2021). V tej in podobnih strategijah je treba ločevati med procesi »digitizacije« (angl. digitisation), digitalizacije in pa »digitalne preobrazbe« (Schmidt in Tang, 2020).
Pričujoča tematska številka revije Slovenščina 2.0 se posveča digitalnemu jezikoslovju, hitro rastočemu interdisciplinarnemu področju raziskav na stičišču tradicionalnega jezikoslovja, informacijskih ...tehnologij in družboslovnih ved. V ospredju digitalnojezikoslovnih raziskav je ohranjanje, analiza in uporaba jezikovnih podatkov, digitalnih artefaktov z jezikom kot nosilcem medčloveškega sporazumevanja. Digitalno jezikoslovje tako pri nas kot po svetu postaja vse pomembnejše ne samo v akademskih in izobraževalnih krogih, temveč tudi v javnem in zasebnem sektorju, ki za uspešno delovanje v sodobni družbi in gospodarstvu vse bolj potrebujeta strokovnjake, vešče upravljanja z digitalnimi jezikovnimi podatki.
Poročilo s konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika (JTDH) 2022, ki je potekala septembra 2022 v prostorih Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Konferenco je priredilo ...Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), v soorganizaciji s Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT), Inštitutom za novejšo zgodovino (INZ) ter raziskovalnima infrastrukturama CLARIN.SI in DARIAH-SI.
Raziskovanje algoritmizacije novičarskega dela se večinoma omejuje na raziskovanje vpliva tehnologijenadelovanjeuredništevterspremembdelovnegaprocesanovinarjevinurednikov. Posledično spregledajo ...procese razvoja tehnologij in vodijo v eksplicitni ali vsaj implicitni tehnološki determinizem. Prispevek naslavlja ta manko in s študijo primera algoritmizacije novičarskega dela Slovenske tiskovne agencije (STA) pokaže, kaj so motivacijski dejavniki tehnološkega razvoja znotraj novičarskega sporočanja ter kako se prevedejo v konkretna tehnološka orodja in aplikacije. Študija primera izhodiščno raziskovalno vprašanje o tem, kako se pod vplivom tehnoloških inovacij spreminja delovni proces novinarjev in urednikov, nadgradi z vprašanjem, kateri dejavniki najpomembneje določajo razvoj in implementacijo novih tehnologij. Ugotavljava, da so predvsem tržni pritiski gonilna sila tehnoloških inovacij in z njimi povezanih organizacijskih sprememb, saj agencija ob zaostrenih razmerahnamedijskih trgih z inovacijami po eni strani utrjuje svojo vlogo na trgu, po drugi pa išče dodatne vire prihodkov. Avtomatizacija novinarskega dela ostaja obroben pojav, tehnološke inovacije so namenjene predvsem pospeševanju tempa dela in širjenju nabora produktov, ki jih agencija ponuja na trgu.
Pored uobičajenih radno-intenzivnih tehnoloških postupaka (hranjenja, mužnje, čišćenja, liječenja), u aktualnim trendovima današnje proizvodnje mlijeka sve se više važnosti pridaje i praćenju ...ponašanja životinja te stanju mikroklime u objektu. Dok se na manjim mliječnim farmama praćenje ponašanja provodi na manjem broju ciljanih životinja, na većim farmama se za potrebe praćenja životinja uvode brojni suvremeni elektronički mjerni uređaji, kao što su senzori i biosenzori, pedometri, kompjutori, nadzorne 2D i 3D kamere, termokamere, mikrofoni, laserski detektori i automatske vage, a sve je objedinjeno pod nazivom PLF sustav (Precision Livestock Farming). Ovaj sustav funkcionira prema principu praćenja i prikupljanja podataka (individualno ili skupno) odabranih pokazatelja, nakon čega slijedi algoritamska obrada podataka u kompjutoru, pri čemu se integracijom većega broja podataka dobiva korisna informacija koja rezultira prijedlogom donošenja odluke. Prema rezultatima većega broja istraživanja, PLF sustav primijenjen na mliječnim kravama, odražava se pozitivno u smislu vrlo ranoga otkrivanja stanja bolesti životinja ili stresa, zbog čega se racionalnije koriste inputi proizvodnje, a sve rezultira većom učinkovitošću proizvodnje i poboljšanom dobrobiti proizvodnih životinja. Ipak, kako i sustav preciznih tehnologija, pored novih prilika, ostavlja i mogućnost određenih prijetnja, predložiti je da budućnost komercijalizacije sustava preciznih tehnologija na mliječnim farmama bude povjerena stavovima struke, koja će temeljem dobive- nih rezultata multidisciplinarnih istraživanja moći objektivno procijeniti višeznačnu korist ovoga PLF sustava.
Današnje globalno tržište koje je pod utjecajem stalnih i neočekivanih promjena diktira i stvara nove trendove u poslovanju izvozno orijentiranih poduzeća. Širenjem tržišta povećava se broj dionika ...tržišta pogotovo kod izvozno orijentiranih poduzeća koji uvelike utječu na njihovu poslovnu uspješnost. Globalizacijom i internacionalizacijom uvjetovan je ubrzani i konstantni razvoj suvremenih informacijsko – komunikacijskih tehnologija (ICT), osobito društvenih medija kao jednog od alata koji danas predstavljaju jedan od ključnih determinanti uspjeha i održivosti poslovanja na globalnom tržištu. Kako bi se istražio odnos dionika i izvoznih poduzeća Republike Hrvatske s aspekta korištenja novih tehnologija (društveni mediji) provedeno je istraživanje na području šest županija sjeverozapadne i središnje regije Republike Hrvatske, Krapinsko-Zagorska, Varaždinska, Koprivničko-Križevačka, Bjelovarsko-Bilogorska, Virovitičko-Podravska i Međimurska županija, s posebnim osvrtom na Koprivničko – Križevačku županiju.
Konferenca Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2020, ki jo skupaj z Inštitutom za novejšo zgodovino , Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT) ter ...raziskovalnima infrastrukturama CLARIN.SI in DARIAH-SI organizira Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), je letos potekala 24. in 25. septembra 2020, že tretjo multidisciplinarno izvedbo konference pa je podprl CLARIN ERIC. Konferenca, ki se lahko pohvali z več kot 20-letno tradicijo delovanja, je leta 2016 v svoj program vključila tudi področje digitalne humanistike in s tem postala pomemben povezovalni člen med omenjenima disciplinama.
Humane genetske spremembe se pojavljajo v celotnem genomu, tako v kodirajočih kot tudi v nekodirajočih predelih. Opredeljujejo genetsko raznolikost med posamezniki in so v nekaterih primerih lahko ...vzrok različnih genetskih bolezni. ctevilne se pojavijo že v otroštvu. V prvem delu preglednega prispevka opisujemo različne vrste genetskih sprememb, od manjših sekvenčnih sprememb do velikih kromosomskih nepravilnosti. Sledi predstavitev pomembnejših pristopov (citogenetskih in molekularnih genetskih), ki se uporabljajo za določanje humanih genetskih sprememb v klinični praksi. Večji poudarek namenjamo metodam sekvenciranja, saj so omogočile vpogled v nukleotidno zaporedje celotnega genoma in pomenijo revolucijo na področju molekularnega genetskega diagnosticiranja. Izpostavili smo težave, ki se porajajo pri določanju genetskih sprememb z metodami sekvenciranja naslednje generacije (angl. next generation sequencing, NGS), in predstavili prednosti najnovejših metod sekvenciranja − tehnologij dolgih odčitkov. Dandanes precejšnega deleža humanih genetskih sprememb, povezanih z razvojem genetskih bolezni, še vedno niso odkrili. Zato predstavljamo nekaj možnih pristopov, s katerimi bi lahko izboljšali odkrivanje genetskih sprememb na individualni ravni.
Turistički doživljaj Dorčić, Jelena
Zbornik Veleučilišta u Rijeci,
2024, Letnik:
12, Številka:
1
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
U posljednjih nekoliko godina brze tehnološke promjene i globalna pandemija COVID-19 značajno su transformirale turizam. Pružatelji turističkih usluga i doživljaja prilagodili su svoje ponude ...širenjem fizičkih doživljaja u digitalna i virtualna okruženja. Sve više se spominje metaverzum kao najnovija disruptivna tehnologija koja će omogućiti imerzivne turističke doživljaje istovremeno u virtualnom i fizičkom okruženju. Svrha ovog rada je pružati sustavni pregled empirijskih istraživanja o turističkom doživljaju na temelju 261 rada objavljenog u 6 vodećih časopisa iz područja turizma u periodu između 2019. do 2023. godine. Koristeći se bazom podataka Web of Science znanstveni radovi na temu turističkog doživljaja su izdvojeni i analizirani bibliometrijskom analizom i analizom sadržaja. Poseban fokus tematske analize radova bio je stavljen na prikaz razlika u konceptualizaciji i mjerenju turističkog doživljaja u fizičkom i virtualnom okruženju. Rezultati ovog istraživanja pružaju sveobuhvatni uvid u dosadašnja istraživanja turističkog doživljaja te daju smjernice za buduća istraživanja.
In recent years, rapid technological changes and the global COVID-19 pandemic have significantly transformed tourism. Providers of tourism services and experiences have adapted their offerings by expanding physical experiences into digital and virtual environments. The metaverse is increasingly mentioned as the latest disruptive technology that will enable immersive tourism experiences simultaneously in virtual and physical environments. The purpose of this study is to provide a systematic review of empirical research on tourism experience based on 261 papers published in 6 leading tourism journals between 2019 and 2023. Using the Web of Science database, papers on the topic of tourism experience were selected and analysed through bibliometric analysis and content analysis. Special focus of the thematic analysis was placed on highlighting differences in the conceptualization and measurement of tourism experience in physical and virtual environments. The results of this study provide a comprehensive insight into previous research on tourism experience and provide guidelines for future research.
Nedovoljno iskorištena biomasa i različiti tokovi organskog otpada su u današnje vrijeme u fokusu istraživanja proizvodnje obnovljive energije, zbog raširene upotrebe fosilnih goriva i emisije ...stakleničkih plinova. Osim toga, jedan od glavnih ekoloških problema je stalno povećanje broja tokova organskog otpada. U mnogim je zemljama održivo gospodarenje otpadom, uključujući prevenciju i smanjenje otpada, postalo prioritet radi smanjenja onečišćenja okoliša i emisije stakleničkih plinova. Primjena tehnologije proizvodnje bioplina jedna je od obećavajućih metoda traženja rješenja za aktualne energetske i ekološke probleme. Svrha je ovog preglednog rada bila prikazati konvencionalne i nove sustave za proizvodnju bioplina te tehnologije pročišćavanja i obogaćivanja bioplina, koje se danas primjenjuju u velikom mjerilu, s posebnim naglaskom na uklanjanje CO2 i H2S. Ovaj rad također daje pregled sirovina i parametara važnih za proizvodnju bioplina, kao i podataka o korištenju digestata i primjeni molekularne biologije za poboljšanje proizvodnje bioplina.
PDF
