Odnos učitelj – učenik Posavec, Leona; Vlah, Nataša
Napredak (Zagreb, Croatia),
01/2019, Letnik:
160, Številka:
1-2
Journal Article
Odprti dostop
U suvremenim odgojno-obrazovnim sredinama educiraju se učenici s različitim razvojnim i odgojno-obrazovnim potrebama, pa odnos učitelj – učenik postaje jedan od središnjih pojmova u kvalitetnoj ...školi. Svrha je rada prikazati i objasniti rizične i protektivne čimbenike u odnosu učitelj – učenik u skladu s nalazima provedenih istraživanja iz teorije privrženosti, interpersonalnih odnosa i teorijskog koncepta školske kulture. Rizični čimbenici u odnosu učitelj – učenik jesu: nesigurna privrženost, negativni tip odnosa u vidu ljutnje, žaljenja, straha, negativna školska kultura, pesimističan učitelj, negativni emocionalni stavovi, dok su protektivni čimbenici: sigurna privrženost, pozitivni interpersonalni odnos u vidu strpljivosti, tolerancije, razumijevanja i prihvaćanja učenika, optimističan, pravedan, kreativan, odgovoran učitelj pun povjerenja, empatije i pozitivnih emocionalnih stavova, pozitivna i inkluzivna kultura škole. Od učitelja se očekuje da stvara pozitivne, humane, brižne odnose sa svim učenicima, a posebno s učenicima koji imaju teškoće u stvaranju odnosa. Takvi se učitelji mogu prepoznati u školama gdje prevladava pozitivna, inkluzivna kultura kolegijalnosti, međusobne povezanosti i prihvaćanja. Ovaj je rad nastao u okviru projekta UNIRI potpore uniri-drustv-18-98 1233 "Stručnost učitelja u Hrvatskoj za edukacijsko uključivanje učenika s teškoćama u ponašanju".
Nakon opsežnog pregleda literature i vlastitih empirijskih studija koje istražuju učinak kulture na percepciju rizika, Sjöberg je zaključio da je kulturološka teorija jednostavno pogrešna i stoga ...mrtva. Međutim, drugi istraživači i studije također sugeriraju da teorija kulture još uvijek ima značajnu moć objašnjenja. Svrha studije bila je, dakle, prikupiti nove dokaze koristeći različite tehnike analize kako bi se pridonijelo rješavanju ovog neuvjerljivog zaključka. Podaci su prikupljeni od 226 vozača gospodarskih vozila i klasificirani su na temelju njihovog svjetonazora ili kulture specifičnog za prijevoz. Opći linearni model koji odgovara jednosmjernoj ANOVA izveden je za usporedbu ispitanika o njihovoj percepciji rizika specifičnog za transport. Rezultati klaster analize pokazali su da su postojala tri klastera pokretača koji su označeni kao „Tradicionalni konformisti“ (pokretači klastera III), „avanturisti“ (pokretači klastera II) i „Umjereni“ (klaster I). Rezultati ANOVA-e nadalje su pokazali da su tradicionalno-konformistički (klaster III) vozači izvijestili o točnijoj percepciji rizika u usporedbi s umjerenim (klaster I) i avanturistima (klaster II). O nalazima se raspravljalo u kontekstu tekuće rasprave o objašnjavajućoj moći kulture u računovodstvu razlika u percepciji rizika. Također se razgovaralo o implikacijama na buduća istraživanja.
Uvodni del pričujočega prispevka je namenjen opredelitvi tistih ključnih pojmov, katerih pomen in raba se najbolj razlikujeta glede na kontekst in različna izhodišča oziroma stališča posameznih ...avtorjev. Gre za naslednje pojme: narod; nacionalen; migranti/selivci, migrantski/selivski; migracija/selitev, migracijski/selitven; izseljenska kultura. V naslednjem delu prispevka so izpostavljene splošne značilnosti v razvoju kulturnega življenja izseljenske skupnosti, in sicer v fazah zgodnjih začetkov, vzpona, vrhunca in zatona kulturnih dejavnosti posamezne izseljenske skupnosti. Posebna pozornost je posvečena prepletanju kulturnega življenja izseljenskih skupnosti enega naroda z različnim priseljenskim stažem v posamezni državi in povezovalna vloga izseljenskih kulturnih dejavnosti navznoter (krepitev izvorne kulturne pripadnosti in posledična krepitev vezi znotraj priseljenske skupnosti, obramba pred asimilacijskimi pritiski) ter navzven (medkulturna oziroma integracijska vloga kulturnih dejavnosti). V nadaljevanju so našteta glavna področja izseljenskih kulturnih dejavnosti, ki jim sledi izpostavitev posebnosti v okviru posameznih oblik kulturnega delovanja izseljenske skupnosti. Težišče tega dela prispevka je na različnih kriterijih pri razpoznavanju etničnega predznaka besednih in nebesednih kulturnih dejavnosti v izseljenstvu. Osrednji del prispevka je posvečen obravnavi pogojev za polnokrvno kulturno življenje izseljenske skupnosti. Izseljenci istega naroda v različnih državah ali različnih obdobjih in celo izseljenci istega naroda v različnih kulturnih okoljih iste države oziroma v istem kulturnem okolju neke države, vendar z različnim priseljenskim stažem, namreč delujejo v zelo različnih pogojih za razvoj kulturnega življenja posamezne skupnosti. Najpogosteje obravnavani sklopi dejavnikov, ki določajo te pogoje, so naslednji: 1. obstoj priseljenske skupnosti; 2. kompaktnost priseljenske skupnosti; 3. socialno-ekonomski položaj izseljencev/priseljencev; 4. izobrazbena struktura emigrantske skupnosti; 5. družbene norme, vrednote in način življenja v priseljenski skupnosti; 6. ideološka polarizacija priseljenske skupnosti; 7. integriranost emigrantske kulture v kulturo nove domovine; 8. integriranost emigrantske kulture v matično (izvorno) kulturo. Naslednji razdelek obravnava najpomembnejše vidike sodobne obravnave jezika, kulturne valence in kulturne identitete v izseljenstvu, v zaključku pa je – ob citiranju nekaterih značilnih primerov površnih sklepanj – pojasnjen pomen kompleksne obravnave kulturnega življenja v izseljenstvu ob upoštevanju vseh prej navedenih dejavnikov, ki, sodeč po spoznanjih različnih medkulturnih teorij, najodločilneje vplivajo nanj.
