Izhodišča: Večino bolnikov z nezapleteno arterijsko hipertenzijo obravnavamo zdravniki družinske medicine. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako poteka obravnava bolnikov z arterijsko hipertenzijo v ...timu družinske medicine v Sloveniji ter oceniti urejenost krvnega tlaka.
Metode: V prospektivni opazovalni raziskavi smo v obdobju od 21. 11. 2017 do 28. 3. 2019 šest mesecev spremljali obravnavo dotlej še nezdravljenih bolnikov z esencialno arterijsko hipertenzijo v 158 ambulantah družinske medicine v Sloveniji. Ob koncu spremljanja smo ocenili urejenost krvnega tlaka (KT).
Rezultati: Vključenih je bilo 1.060 bolnikov, katerih povprečna starost je bila 58,6 ± 12,1 let. Med vključenimi bolniki je bilo 579 (55 %) moških in 481 (45 %) žensk. Povprečna vrednost sistoličnega KT ob vstopu je bila 165,2 ± 14,5 mm Hg, diastoličnega pa 96,2 ± 10,0 mm Hg. 751 bolnikov (70,8 %) je imelo pridružene dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. 408 (38,5 %) bolnikov je imelo ocenjeno srčno-žilno tveganje kot veliko oz. zelo veliko. Antihipertenzivna zdravila so bila uvedena pri 1.046 (98,7 %) bolnikih; pri 418 bolnikih (39,4 %) je bilo uvedeno kombinacijsko zdravljenje dveh ali več učinkovin v prosti ali fiksni kombinaciji. 331 bolnikov (31,6 %) je med spremljanjem opravilo obisk pri diplomirani medicinski sestri.
Raziskavo je zaključilo 929 (87,6 %) bolnikov. Povprečna vrednost sistoličnega KT ob zaključku raziskave je bila 135,4 ± 10,9 mm Hg, diastoličnega pa 81,8 ± 8,0 mm Hg, ciljni KT je dosegalo 63,3 % bolnikov.
Zaključek: Prepoznali smo nekatere priložnosti za izboljšanje vodenja. V prihodnje bo potrebno še okrepiti timsko obravnavo bolnikov ter spodbujati zdravnike k uvajanju kombinacijskega zdravljenja, najbolje v obliki dveh oziroma treh zdravilnih učinkovin v eni tableti.
Uvod: Sodobni čas prinaša nove koncepte delovne kulture in nove oblike sodelovanja v interdisciplinarnih timih in prav medsebojna komplementarnost ter razumevanje spretnosti posameznih poklicnih ...skupin so kazalnik uspešnega medpoklicnega sodelovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti procesa medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenih timih in identificirati ključne komponente dobrega sodelovanja. Metode: V neeksperimentalni opisni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen prirejen vprašalnik za oceno medpoklicnega sodelovanja v interdisciplinarnih timih. V priložnostni vzorec sta bila zajeta 203 zdravstvena delavca. Od tega je bilo 147 (72,4 %) medicinskih sester, 27 (13,3 %) zdravnikov in 29 (14,3 %) drugih zdravstvenih sodelavcev. Podatki so bili analizirani z osnovno deskriptivno statistiko, korelacijskim koeficientom (Spermanova korelacija), Kolmogorov-Smirnovovim in Shapiro-Wilkovim testom ter Mann-Whitneyjev U-testom. Rezultati: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike o stopnji zadovoljstva med zdravstvenimi poklici. V povprečju so najbolj zadovoljni zdravniki s svojim sodelovanjem tako z medicinskimi sestrami (x = 3,03, s = 0,26) kot z drugimi zdravstvenimi sodelavci (x = 2,86, s = 0,22). Najmanj zadovoljne so medicinske sestre s sodelovanjem z zdravniki (x = 2,36, s = 0,42). Diskusija in zaključek: Na osnovi rezultatov smo dobili vpogled v oceno trenutne stopnje sodelovanja v interdisciplinarnem timu, pri čemer so zdravniki optimistični v oceni sodelovanja, v nasprotju pa so medicinske sestre v svoji oceni bolj kritične. Različni pogledi in odnos zdravstvenih delavcev do sodelovanja kažejo potrebo po umestitvi teme poklicnega sodelovanja v formalno izobraževanje.
Uvod: Izobraževalni sistem za delo v zdravstvenem timu nujne medicinske pomoči v Sloveniji ima pomanjkljivosti in potrebuje spremembe. Namen raziskave je bil ugotoviti vsebine teoretičnih znanj in ...praktičnih veščin, za katere bi se morali izobraževati in usposabljati člani vseh poklicnih skupin tako v času šolanja kot v času opravljanja dela v nujni medicinski pomoči.
Metode: Uporabljena je bila triangulacija metod; kvalitativna metoda z uporabo delno strukturiranega intervjuja kot tehnike zbiranja podatkov med 30 zaposlenimi v timu nujne medicinske pomoči ter metoda delfi za ugotavljanje in usklajevanje mnenj o predlaganih ukrepih v sedmih vsebinskih sklopih pri 27 respondentih, razdeljenih v tri skupine: zaposleni v enotah nujne medicinske pomoči, vodje enot nujne medicinske pomoči, oblikovalci zdravstvene politike. Metoda delfi je bila izvedena v dveh krogih.
Rezultati: Sodelujoči v raziskavi so mnenja, da je v času šolanja pridobljenega premalo znanja in veščin za delo v nujni medicinski pomoči. Menijo, da bi bil s spremembo izobraževalnega sistema ter uvedbo medpoklicnega izobraževanja tako v času šolanja kot v času zaposlitve sistem izvajanja nujnih ukrepov učinkovitejši.
Diskusija in zaključek: Strokovnjaki s področja nujne medicinske pomoči predlagajo dobre prakse drugih organizacijskih in izobraževalnih modelov, tj. skupno izvajanje kliničnih vaj iz urgentne medicine in medpoklicno izobraževanje s simulacijskimi scenariji za vse poklicne skupine, sodelujoče v enotah nujne medicinske pomoči.
The introduction of interprofessional primary care (IPC) as a model of collaborative patient care is increasingly vital in the context of complex healthcare systems and the growing needs of patients. ...Its benefits include improved patient outcomes, enhanced efficiency, and reduced costs. However, the successful implementation of IPC faces challenges due to the differences in training and backgrounds among healthcare professionals, emphasising the importance of effective teamwork and collaborative education.
Educational approaches utilising simulations have gained prominence, particularly in addressing the challenges of interprofessional primary care. Notably, simulations facilitate team learning, enhancing team management and confidence, which ultimately leads to improved performance in real-life scenarios. They also contribute to patient safety by providing comprehensive training and creating a safe environment for professionals to practice and refine their skills without risking real patient harm.
Moreover, simulations promote psychological safety, allowing healthcare workers to manage stress effectively and prepare for critical situations. Ethical considerations are met through simulation-based education, ensuring patient confidentiality, and creating a standardised and just learning environment for all students. Simulations contribute to promoting equity in medical education by providing equal access to high-quality training opportunities for all healthcare professionals.
In conclusion, successful IPC implementation requires a comprehensive approach that includes interprofessional education and the integration of simulations as an essential component of the curriculum at all levels of healthcare education. This approach fosters effective communication, teamwork, and confidence among primary care teams, ultimately leading to improved patient care and outcomes.
V besedilu je predstavljena metoda evritmija za podjetja in organizacije, ki je bila v Sloveniji uporabljena prvič. Izobraževanje poteka med delovnim časom z namenom ustvarjanja in negovanja pogojev ...za dobre medosebne odnose na delovnem mestu, cilj izobraževanja pa je prebujanje posameznika za podrobnosti, ki se pojavljajo v delovnih procesih in so pomembne za ustvarjanje dobre klime v timu ali celotni organizaciji. Izobraževanje izvedemo s pomočjo evritmije v štirih korakih, poimenovanih: prostor, čas, odnosi, intenca.
Uvod: Diplomirane medicinske sestre se za delo v referenčnih ambulantah dodatno izobražujejo. Namen raziskave je bil preveriti potrebo in oceniti uspešnost izobraževanja za diplomirane medicinske ...sestre v referenčnih ambulantah za področje arterijske hipertenzije. Metode: Vključene so bile diplomirane medicinske sestre (n = 143), ki so obiskovale petintrideseturno urno izobraževanje o arterijski hipertenziji v času od januarja 2012 do marca 2013. Ugotavljali smo spremembo v znanju o vodenju bolnika z arterijsko hipertenzijo, zadovoljstvo udeležencev s celotnim modulom in posameznimi vsebinami modulov ter izbranimi učnimi metodami. Uporabili smo kvantitativno (deskriptivna statistika, parni t-test, enovzorčni t-test) in kvalitativno analizo podatkov. Rezultati: Z vstopnim testom so bile prepoznane velike razlike v znanju udeležencev (zbrali so med 15,0 % in 100,0 % točk). Z izobraževanjem se je njihovo znanje pomembno izboljšalo (vstopni test 56,6 % vs. končni test 89,1 %, p < 0,001). Zadovoljstvo s celotnim modulom in posameznimi deli modula je bilo visoko: povprečna vrednost za celoten modul na lestvici od 5 do 10 je znašala 8,6 (s = 1,3). Metode poučevanja so bile ocenjene kot ustrezne: povprečna vrednost na lestvici od 1 do 5 je bila 4,6 (s = 0,6). Udeleženci so najbolj pohvalili uporabnost in kakovost predavanj, dostopnost predavateljev in povezovanje teorije s prakso preko prikazov praktičnih primerov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve naše raziskave podpirajo potrebo po dodatnem izobraževanju diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah s področja arterijske hipertenzije.
Prispevek predstavlja ugotovitve raziskave, ki se je osredotočala na vlogo mentorja pri umetniškem ustvarjanju v skupini odraslih z motnjo v duševnem razvoju. Podatki so bili zbrani v obdobju ...2014–2016 z metodo opazovanja z udeležbo ter s pomočjo polstrukturiranih intervjujev z mentorji. Raziskava izhaja iz predpostavke, da je umetniško ustvarjanje pomemben del življenja in izobraževanja oseb z motnjo v duševnem razvoju. Vloga mentorja, ki vodi skupino oseb z motnjo v duševnem razvoju, se razlikuje od vloge mentorja v skupinah oseb brez motnje v duševnem razvoju. Rezultati raziskave so predstavljeni po sklopih, ki zajemajo ugotovitve o izbranih področjih delovanja mentorja: motiviranje skupine, vodenje, spodbujanje samostojnosti udeležencev, individualizacija in prilagajanje procesa udeležencem, prilagajanje aktivnosti dejanski starosti oseb z motnjo v duševnem razvoju, vključevanje udeležencev v nastajanje procesa, kombiniranje različnih aktivnosti.
Prispevek na podlagi študije primera projekta AKTIV obravnava inovativno izobraževanje na področju kulture. Primer vključuje strategijo akcijskega raziskovanja in podpira procesno-razvojno ...postavljanje ciljev, kar pomeni, da se osredotoča na potrebe udeležencev in izhaja iz dejanskega stanja v družbi. Procesno-razvojno uresničevanje ciljev zahteva raziskovalni pristop in nenehno temeljno spraševanje o vsebinah, ki spodbujajo kritično razmišljanje. V članku opisujemo predavanja in delavnice v okviru projekta ter program simpozija AKTIV. Predstavljamo tudi ciljno skupino in jo primerjamo s populacijo udeležencev. V sklepnem delu so opredeljeni razlogi za uspešno izvedbo projekta ter vpliv na vključene. Interdisciplinarno delo podpira medskupinski dialog, ki ga opažamo kot pozitiven rezultat.
Medical education programmes worldwide are becoming competency-based, aiming to provide training in all aspects relevant to the future practice of physicians. These involve competencies that exceed ...the sole domain of medical expertise and skills, beholding i.e. communication, collaboration, ethics, and management. Although the necessity of these so called ‘generic’ competencies has become clear in investigations into workplace and societal needs, recognition of the importance of these competencies by the medical profession is sometimes challenging. In this article, the relevance of generic competencies to daily practice is illustrated by two narratives from obstetricsgynaecology. Subsequent reflection on these narratives illustrates the importance of the incorporation of generic competencies in medical training.
Izobraževanje zdravnikov po svetu postaja vse bolj usmerjeno v kompetence, saj je cilj relevantno izobraževanje za bodoče praktično zdravnikovo delo. Te kompetence presegajo strokovnost in veščine in obsegajo tudi komunikacijo, sodelovanje, etiko in upravljanje. Čeprav so raziskave dokazale, da so te tako imenovane 'generične‘ kompetence na delovnem mestu in pri družbenih zahtevah potrebne, priznanje s strani medicinske stroke predstavlja izziv. V tem prispevku z dvema pripovedma iz porodništva in ginekologije ilustriramo pomembnost generičnih kompetenc v vsakodnevnem delu. Posledični razmislek o teh pripovedih ilustrira pomen vključitve generičnih kompetenc v izobraževanje zdravnikov.
Timsko delo je postalo realnost, potreba in nuja izobrazevalnih organizacij, ljudskih univerz in javnih ali zasebnih izobrazevalnih zavodov. Na podrocju izobrazevanja odraslih je zaradi specificnosti ...ciljnih skupin se toliko pomembneje, da namenjamo posebno pozornost timskemu delu. s pomocjo analize vpogleda v stevilnih mednarodnih organizacijah poteka transformacija posameznikov, delovnih timov in organizacije v doseganje dobrih poslovnih in razvojnih rezultatov. Analize kazejo, daje kljuc uspdnih podjetij v razvijanju odlicnih odnosov takas sodelavci kot s poslovnimi partnerji. Vedenje Clanov je postala gonilna sila pri organiziranju in vodenju uCinkovitega skupinskega dela.
PDF
