Urbane kreativne dejavnosti so bile v tranzicijskem obdobju intenzivnih prostorskih in gospodarskih sprememb v Sloveniji pogosto predstavljene kot pomemben razvojni dejavnik, ki bo omogočil ...reurbanizacijo in revitalizacijo številnih območij opuščenih industrijskih dejavnosti. Pogosto so bili to razmeroma spontani, nenačrtovani procesi prostorskega in gospodarskega razvoja degradiranih območij, pri čemer so razni kreativni posamezniki in skupine po načelu od spodaj navzgor izvajali postopne revitalizacije nekdanjih industrijskih območij. Članek analizira vlogo kreativnih dejavnosti pri revitalizaciji degradiranih območij na podlagi razvoja mehkih (družbenih) dejavnikov ali socialnih mrež ali omrežij. Pri tem izpostavlja težavo, da lokalni organi in državni institucionalni akterji ne zaznavajo kreativnih socialnih mrež, nimajo ustreznega pristopa do njih ali jih premalo upoštevajo pri razvoju teh območij. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev je predstavljen primer nekdanje Tobačne tovarne kot vzorčni primer postopnega kopičenja socialnega kapitala, vezanega na socialne mreže, ki pa se ob procesih novega gospodarsko-prostorskega prestrukturiranja območja dojema kot nepotreben element prenove.
O solidarnosti razmišljam kot o družbeni solidarnosti. To odpira vprašanje o družbeni vključenosti in pripadnosti. Izhajam iz kritike sodobne ekonomizacije družbe in se zavzamem za to, da bi ...solidarnost mislili širše od ekonomske forme. Sklicujem se na organizacijo in ideologijo dela v socializmu, na pomen dela in socialistične tovarne, na njeno vlogo kot družbenega povezovalca oziroma oblikovalca skupnosti, njene infrastrukture, socialne ter simbolne krajine, na procese sodobnih politično- ekonomskih preoblikovanj in individualizacije ter na paradigmo samoodgovornosti. V prispevku izhajam iz terenskega dela v Predilnici Litija in intervjujev s tekstilnimi delavkami, delavci, menedžerji in direktorji v Sloveniji (gradivo zbrano med letoma 2000 in 2011). Prispevek ni mišljen zgolj kot razmislek o solidarnosti v socialistični preteklosti in sodobnem času, temveč tudi kot možnost vzpostavljanja prostora za drugačne oblike solidarnosti v nadaljevanju.
Tobačna Ljubljana, ki je bila dobrih 130 let eden od mestnih zaščitnih znakov, je z zaprtjem poleg vrste spomeniško varovanih objektov industrijske stavbne dediščine sprostila veliko površino v ...neposredni bližini mestnega središča. Tako se je ponudila odlična priložnost za razširitev centra. Julija 2006 je bil zato razpisan natečaj za preobrazbo območja. Rešitve naj bi se opirale na tamkajšnje kakovostne objekte in jih nadgradile z novimi, ki bi skupaj oblikovali prepoznavno mestno območje. Na natečaju so zmagali Dekleva Gregorič arhitekti s celovito vizijo kompleksa Nove Tobačne. Projekt na lokaciji predlaga pester nabor ambientov, od predela prenovljenih objektov z novimi, mestnimi programi do novega hotelskega in kongresnega centra v visokem stolpu, imenovanem Kvadrat. Z uspešnim nadaljevanjem korakov k oživitvi bo Ljubljana dobila vzorčni primer za prenovo opuščenih industrijskih objektov in kompleksov, ki mu bodo lahko sledila tudi druga območja, ki še samevajo.
Pred drugo svetovno vojno je bil lastnik tovarne kovinske galanterije v Tacnu g.Zevnik. Tovarna je bila nacionalizirana leta 1958 in takrat se je preimenovala v KOT (Kovinsko Okovje Tacen). Moja ...mama, Mara Šarf (roj.Erman), je bila v njej zaposlena od začetka pa do leta 1975. Na fotografiji je pisarniško osebje. Manjka pa direktor, Miro Brank.
Danes je tovarna LESONIT v Ilirski Bistrici povsem drugačna tovarna, kot jo imamo v spominu sredi prejšnjega stoletja. V svojih najboljših letih je zaposlovala dva tisoč delavcev in bila celo prva ...tovrstna tovarna na Balkanu. Danes je tovarna privatizirana, število delavcev je razpolovljeno, proizvodnja lesonitnih plošč pa je celo večja, kot je bila tedaj.Srečno LESONIT tudi v bodoče. Preživela je mnoge reforme in je še naprej ostala osrednja tovarna v bistriški občini pa tudi edina, ki ji niso razne reorganizacije prišle do živega. Foto Studio Potrč, iz Ljubljane. (vč/334)
PDF
