Učenci šestega razreda v novi šoli. Na Kidričevo 2 se je Osnovna šola Trebnje preselila leta 1965. Kmalu so prostori spet postali premajhni in leta 1982 so v Trebnjem zgradili novo stavbo šole na ...Kidričevi 11, kjer se nahaja še danes.V opuščene prostore šole se je leta 1983 preselila Knjižnica Pavla Golie Trebnje.Fotografijo nam je posredoval gospod Dragan Bec.
V Trnovem pri Ilirski Bistrici na Gorenjcu, sedaj Jurčičeva ulica št. 4, je v letih 1814 – 1866 v privatni hiši pri Matajzelnovih delovala »Trnovska ljudska šola« – prva na Ilirsko Bistriškem. ...Znameniti Franc Gerbič pesnik, komponist in operni pevec, je kot 20 letni nadučitelj na tej šoli, dal pobudo, da domačini vendarle pristopijo h gradnji nove primernejše šolske stavbe. Samostanske šolske sestre so po letu 1888 postopoma prevzemale h pouku samo dekleta in tako razbremenile šolo. Šola v Trnovem je postala zgolj deška ali kar moška šola. V novo šolsko zgradbo so se preselili verjetno leta 1867. V starih šolskih prostorih so se ohranila učiteljska stanovanja. Na srečo se je v teh prostorih ohranilo še dosti šolskega gradiva in drobnih učil. Prav med njimi se je našla tudi pričujoča velika slika (80x 40 cm) šolskih otrok, učiteljev in dveh katehetov. Slika, čeprav je v slabem stanju je najstarejša ohranjena šolska slika ljudske šole v Trnovem. Glede na učitelje, ki jih prepoznavamo na sliki je posnetek iz leta 1911. Izdelava slike je tudi posebnost zase: Sestavljena je iz dveh ali treh posnetkov in zlepljena. Slika je dodatno še bolj dragocena, ker je šola že po italijanski zasedbi po prvi vojni ostala brez šolske dokumentacije, šolskih kronik, fotografij … in je to edina fotografija iz celega prvega stoletja delovanja šole.Na sliki: množica dečkov te šole in sredi slike trije njihovi učitelji: Bibijana Bisail, nadučitelj Jernej Ravnikar in učiteljica Marija Klinkon. V zadnji vrsti v sredi slike je katehet Ivan Gogala.Učiteljico Bibijano Bisail sem poznal tudi osebno! Živela je pri Hodnikovih, kjer je bila njega sestra tudi učiteljica Alojzija Bisail poročena z gospodarjem Kristjanom Hodnikom. Glej brošuro Dimitrija Grlja: 180 let Osnovnega šolstva v Ilirski Bistrici. 1994Gospodična Bibijana Bisail je pogosto obiskala našega soseda mehanika Andreja Debevca posebno tedaj, ko ga je potrebovala za kakšno hišno opravilo. Nekoč, v petdesetih letih, sem urejal električno svetilko nad vhodnimi vrati našega doma. Stal sem na lestvi in se trudil, da pritrdim svetilko na zid. Gospodična Bibijana se je ustavila pod lestvijo in me opazovala, nakar je zaključila: »Ampak ti ne moreš biti kakšen delavec, prej bi rekla, da si študent!«. Sliko hrani Vili Gombač. 190/vč
Meseca septembra pred šestdesetimi leti sem prvič prestopil šolski prag. Prvi šolski dan je bil petega septembra, vendar sem šel v šolo nekaj dni kasneje. Tisto leto so se oblikovali trije prvi ...razredi in ker je primanjkovalo učencev, so vključili v šolo tudi nekatere, ki smo tisto pomlad dopolnili šest let. Star sem bil šest let in štiri mesece, zato me je nekaj dni po začetku pouka v šolo spremljal moj starejši brat. Bil sem v 1. b razredu, moja učiteljica je bila tovarišica Milka Senica, ki je učila tudi 1. a razred, 1. c pa je učila Anka Jurjevec. Milka Senica je bila legendarna šmarska učiteljica, ki je vedno učila samo prve razrede. Ker je tisto leto učila dva razreda, smo imeli s 1. a razredom izmenično pouk dopoldne in popoldne. Učiteljica je imela zaradi tega ob četrtkih prost dan. Takrat je bila šola tudi ob sobotah.Poseben vtis name je naredila veličastna šolska stavba, ki je stala na mestu, kjer je danes pošta. Zgrajena je bila leta 1878. Na žalost so jo porušili leta 1981 in Šmarje je izgubilo še eno lepo trško historično stavbo. Tej šolski stavbi smo rekli spodnja šola, kjer so bili razredi od prvega do četrtega. Od petega do osmega so bili v “zgornji” šoli, v kateri je bilo do konca druge svetovne vojne sodišče. Ta stavba na srečo danes še stoji.Pripravil Jožef Čakš, september 2020.Na fotografiji so učenci 1. a in 1. b razreda v šolskem letu 1960/61 na OŠ Šmarje pri Jelšah. Prva vrsta zgoraj od leve proti desni: Močnik Jože, Lorger Anton, Romih Janko, Vizjak Ivan, Furst Bogdan, Šket Stanko, Fras Janko, Mlakar Ferdo, Guzej Marija, neznan, Krivec Olga, Cerovšek Majda, Cahun Zvonka, Nunčič Stanko. Druga vrsta: Čakš Jože, Šilec Srečko, Andrenšek Marija, Šega Marija, Kamplet Ida, Orač Janko, Vrbovšek Danica, Došler Pavel, Lorger Silvo, Zupanec Darinka, Akerman Bojan, Putanec Silvo; Tretja vrsta: Arzenšek Franci, Slatinšek Majda, Drame Marta, Bratuša Cvetko, Užmah Štefka, neznan, Mestinšek Cvetka, razredničarka Milka Senica, Romih Slavka, Bratuš Marta, neznan, neznan, Vrešak Marija, Žolger Ana, Arzenšek Anica; Sedijo: Verk Franc, neznan, neznan, Pišek Franc, Otorepec Slavko, Lovrenčak Anton, Škorjak Zinka, Strašek Vera, neznan, neznan, Šprajc Marjeta, Zagajšek Andrej in Koritnik Janko.
Zgornja vrsta: Srečko Čater, Dušan Pešec, Dušan Pertinač, Milan Čepin, Iztok Hari, Rafko Jan, Petek, Andrej Pfefferer, Janez Ratajc, Marjan Rom, Marjan Kranjc Srednja vrsta: Hrnčič, Igor Lešnik, ...Dragica Plevčak, Penovski, Alenka Cank, Soklič, Irena Kolenc, Frida, Valerija Žolnir, Jožica Tanjšek, —, Koštomaj CirilaSpodnja vrsta: Dagmar, Nuša Dimec, Jera Rojc, Irena Brečko, Ruža Planko, Marija Hrnčič, Ocvirk, —, Romana Zoja Jerič, Edita Tavželj, Damjana Škrabl, Vilčnik, Honjec.V drugi vrsti stoji razrednik Franc Kolenc.Fotografijo prispevala Edita Čebela.
Po zaključku mature smo šli z razredničarko prof. Nado Jug na enajst dnevni maturantski izlet z avtobusom v Avstrijo – Hailingeblut, Zell-am-See, Innsbruck, Švico – Zűrich, Lihtenštajn, Italijo – ...Milano, Gardsko jezero, Verono, Benetke in Trst.Spodnja vrsta, profesorji:Milan Čepin, Alenka Goričan, Ciril Murnik, Zvezdana Knez Šterbenc, Ivan Sambol, Nada Jug (razredničarka), Ivan Grobelnik (ravnatelj), Julka Marinič, Ivan Rebek, Gizela Zavadlal, Martin Silvester, Mojca Gorenjak (Pavlin) (predsednica razreda).Druga vrsta:Marta Kostanjšek (Lipuš), Edita Tavželj (Čebela), Sonja Cestnik (Zadnek), Darinka Ogradi,Majda Fludernik (Bezlaj), Demetra Demetrovič (Čuden), Milica Kelc (Stegu), Vesna Cegnar (Kunej), Saša Rojnik (Pirc), Bronislava Senica (Cerovac), Irena Goričan (Benedičič), Marta Šepetavc (Benedik), Alenka Goričan (Zgonik).Tretja vrsta:Dolinar Jelka (Fonda), Gros Alenka (Kranjc), Ložar Nika, Damjana Škrabl (Vilčnik), Karli Lipovec, Tomo Breznik, Miloš Žekar, Dušan Dobovičnik, Igor Lešnik, Bogdana Žigon, Marta Rozman (Perigoj), Dragica Plevčak (Penovski).Zgornja vrsta:Jože Ocvirk, Andrej Žnidaršič, Danilo Plevnik, Jože Sovinc, Dušan Tanko, Andrej Čuden, Hotimir Lesničar, Peter Karner, Jože Gabrovšek, Miran Hercog.Pod fotografijo iz leta 1968 še fotografija 50. obletnice leta 2018.Fotografiji prispevala Edita Čebela.Za ogled klikni na spodnjo fotografijo.
Košanski učenci 4. razreda s svojo učiteljico Štefanijo Puppis slikani pred košansko šolsko stavbo ob koncu šolskega leta 1924-1925. Bilo je to še zadnje leto slovenske šole. Na desni je prvi ...italijanski učitelj Leonardo Florio , ki je v tem šolskem letu poučeval italijanski jezik le po nekaj ur na teden. Na levi je učitelj Vladimir Kodrič. Šola je postopoma izgubila slovenski značaj in postala povsem »italijanska šola«. Učitelja Vladimirja Kodriča, so leta 1926 kazensko odpustili, ostal je brez dela in plače. Emigriral je v Jugoslavijo. Učiteljico Štefanijo Puppis so nove oblasti že leta 1931 premestile v notranjost Italije. (Montemassi, Cutigliano, Pistoia). Vrnila se je po kapitulaciji Italije in skoraj do svoje smrti 1979 poučevala na košanski šoli. Bila je učiteljska legenda na košanskem. Med leti 1957 in 1961 sva skupaj poučevala na košanski šoli in sem bil tudi sam deležen njenega obsežnega pedagoškega znanja. S hvaležnostjo se je spominjam. (291/vč)
Prireditev je bila v dvorani Kina Dom Celje. Dedek Mraz je obdaril otroke trgovskega podjetja »Koloniale živila«. Edita Tavželj (por. Čebela) in Nada Stankovič sta nastopali kot snežinki, priklicali ...Dedka Mraza in pomagali deliti darila. Na harmoniko ju je spremljal sošolec Andrej Cimerman.Fotografijo prispevala Edita Čebela.
Skupinska slika učencev 2. b razreda s toavrišico Grumovo. Tovarišica Grumova je bila žena tedanjega ravnatelja Adolfa Gruma.Učilnico so zaradi prostorske stiske imeli v stari Košičevi hiši ob ...pokopališču, ki je danes ni več.Fotografijo nam je posredoval gospod Dragan Bec.
